Zlatorog

Slikanica govori o raju, izgubljenem v tragičnem trikotniku bogatih Benetk, pastirske Trente in rajskega Triglava. Legendo je prvi objavil Karel Dežman (1868), 1877 leta jo je v verze preoblikoval Rudolf Baumbach (Anton Funtek jo je prevedel 1886 leta) in leta 1904 upesnil še Anton Aškerc. Tokrat tržaški pesnik in pisatelj legendo pripoveduje v slogu ljudskega pripovedovalca. Izstopajočo likovno podobo sta legendi doslej prispevali ilustratorki Marija Vogelnik (1985) in Mojca Cerjak (1997). V pričujoči slikanici je ilustratorka spojila moč obeh: mitsko raven dogajalnega prostora (Mojce Cerjak) in domačnost etnografskih podrobnosti (Marije Vogelnik). Draž legende o zlatorogu in triglavski roži je še vedno živa, na primer v popularni glasbi Uga Molinarija (1956) in Beneških fantov (1966), v operi Samorog Viktorja Parme (1921), v likovnem ciklu Topologija zlatoroga Aleksija Kobala (2016) in v romanu Topologija Zlatoroga istega avtorja (2022). Pa seveda v simbolu Triglavskega narodnega parka. Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2024, str. 63, avtor Vojko Zadravec.