Znak ukaza

Znak ukaza sodi med tiste skrivnostne, simbolno bogate zgodbe šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, ki so s svojo atmosfero, motivi naključij, mistike in skritih povezav navdihovale številne poznejše avtorje, med njimi Umberta Eca, Artura Pérez-Reverta in verjetno tudi Dana Browna.

Pripoved o skrivnostnih dogodkih v Rimu, »mestu, ki ima to moč, da človek, ki ga uzre, nikoli več ne more biti popolnoma nesrečen«, se začne marca 1971, ko mladi angleški profesor Edward L. Foster prispe v Rim, da bi predaval o dotlej neznanih Byronovih dnevnikih, ki jih je slavni pesnik pisal med svojim bivanjem leta 1821. Torbo z mikrofilmi dragocenega rokopisa Edwardu ukradejo že prvi večer, skrivnostna in nerazložljiva dejstva ter dogodki pa se začnejo nevarno prepletati.

Posebnost romana ni le njegova vsebina, temveč tudi njegova nenavadna zgodovina nastanka. Zgodba je bila leta 1971 najprej predvajana kot izjemno priljubljena televizijska serija v petih delih, ki je skupaj s prepoznavno glasbo postopoma dobila kultni status v italijanski popularni kulturi. Šele leta 1987 je Giuseppe D’Agata, idejni snovalec in eden izmed scenaristov, zgodbo dokončno prelil v romaneskno obliko. Nekaj let pozneje je za rusko izdajo, ki je izšla pod naslovom Rimski medaljon in se nekoliko razlikuje od italijanske izdaje, napisal dodaten uvod. Roman ohranja posebno, rahlo arhaično karizmo, ki je prevajalca spodbudila k izjemno premišljenemu in občutenemu prevodu, ter bo nedvomno očarala tudi sodobnega bralca. (VVŠ)