Jančarjev roman To noč sem jo videl je že 2010 prejel slovensko knjižno nagrado “kresnik” za najboljši roman leta. V francoskem prevodu pa je poleg več prestižnih nominacij prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo, Le Prix du meilleur livre étranger 2014, ki jo dodeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov. Med njenimi nagrajenci bomo našli veliko literarnih imen, ki so kasneje stopili na pot kanona sodobne svetovne književnosti. Brez dvoma je za bralca vselej zanimivo, kako slovenske pisatelje berejo drugod.

Založba Phébus, ki je objavila prevod dela (Cette nuit, je l’ai vue), navaja več revijalnih literarnih kritik:

Pred nami je veličasten roman, kakor ga piše prefinjeno pero, ki ustvarja kontrast med okrutnostjo vojne ter razkošnim in poetičnim slogom.

»To noč sem jo videl« je sestavljenka, ki temo poveže s svitom. Vsaka oseba ima svoj edinstven pečat in različne poudarke. Jančar razume, kaj piše. To je tudi razlog, zaradi katerega šteje med najopaznejše sodobne pisce.

Ob navdahnjenem prevodu se besedilo Draga Jančarja s svojimi neštetimi niansami dvigne v višave, od koder sijejo mojstrovine, ki osvetljujejo krče Zgodovine.

Morda pa nas bo k branju pritegnil tudi zapis založbe o Jančarjevem romanu:

Veronika Zarnik je ena tistih vznemirljivih in nerazumljivih žensk, ki jih ni mogoče pozabiti. Čutna, ekscentrična, svobodoljubna, neposredna in neprevidna Veronika ter mož Leo sta v temačnih urah druge svetovne vojne vse prej kot običajen meščanski par. Njuna neodvisnost duha, njuna radoživost in njuno zavračanje podrejanja, ki jima ga vsiljuje zgodovina, so v močnem nasprotju s tragiko časa. Ko neke januarske noči leta 1944 v skrivnostnih okoliščinah izgineta, pustita svoje znance v primežu nerešenih vprašanj. Kdo v resnici je bila Veronika? Kakšno je bilo njeno resnično življenje? Kaj je skrivala? Njunih pet bližnjih znancev skuša z drobci spominov orisati enigmatično mlado žensko ter tako odstre številne obraze njene osebnosti, sestavlja njeno zgodbo, zgodbo njenega moža in zgodbo o Sloveniji. Polifonična mojstrovina!

(Kristina Košič Humar, vir: http://www.editionsphebus.fr)

Čisto običajnim ljudem se dogajajo zelo neobičajne, nenavadne stvari, ki budijo zanimanje, ugrabijo bralčevo pozornost vse do dokončnega razpleta. Vzvišenemu, samovšečnemu poslovnežu, zaverovanemu v upravičeno neminljivost lastnega ugodja, postreže življenje z nepričakovano preobrazbo. Brezposelni krajinski arhitekt se v obupanem sramu pred zaničevanjem lastne družine zateče v delo taksista na črno in objem razvajene ljubice. Toda klobčič njegovih skrivalnic se nekega dne razplete do bridkega razkritja. Očarljivo, v izbranem jeziku napisan mozaik zgodb sedanjosti. (MK)