Pripovedovanje pravljic ima v knjižničarstvu že dolgo tradicijo. Poslušanje pravljic je za otroka pomembna razvojna spodbuda, saj s pripovedovanjem zgodb vplivamo na njegov čustveni, miselni, domišljijski, izkustveni in moralni svet. Z branjem otroke načrtno in premišljeno usmerjamo v svet literature in umetnosti ter pri njih razvijamo občutek za kakovostno pripoved.
Pravljica otrokom in drugim poslušalcem poleg književne umetnosti približuje tudi druge zvrsti umetnosti, kot so likovna, gledališka in lutkovna umetnost. Čas, namenjen pripovedovanju pravljic, je hkrati tudi čas za druženje družin in otrok ter srečevanje ljubiteljev zgodb in knjig.
Ura pravljic tako ustvarja okolje, ki je za otroke in odrasle varno, prijetno in poučno. Spodbuja razvoj bralnih navad, krepi zanimanje za knjige in knjižnico ter otroke postopoma usmerja k samostojnemu branju.
Zakaj so ure pravljic pomembne?
Ure pravljic so pomembne, saj spodbujamo otroke, starše in skrbnike k rednemu obiskovanju knjižnice; otroke in starše navdušujemo za izposojo knjig ter vabimo k uporabi drugih knjižničnih storitev, kot so igroteke, igralni kotički ter kotički za starše; otroke navajamo na samostojno uporabo knjižnice ter razvijamo ljubezen do knjig, branja in knjižnice; opozarjamo na kakovostno mladinsko literaturo, označeno z znakom zlata hruška, ter spodbujamo branje v domačem okolju.
Komu so namenjene ure pravljic?
Ure pravljic so namenjene otrokom, ki so že sposobni zbranega poslušanja in sledenja zgodbi. Običajno so namenjene otrokom od četrtega leta starosti naprej.
Ure pravljic se praviloma izvajajo v pravljični sobi ali v drugem prostoru knjižnice, kjer je mogoče ustvariti mirno, intimno in sproščeno vzdušje. Pripovedovanje običajno traja približno pol ure, po njem pa lahko sledijo različne ustvarjalne delavnice, povezane s poslušano pravljico.
Kako knjižničarji izbirajo pravljice?
Pravljičarji posegajo po najnovejši produkciji, manj znanih ali že pozabljenih pravljicah, pa tudi po še neprevedeni literaturi, ki jo lahko za potrebe ure pravljic prevedejo sami. Izbor je raznolik in vključuje klasične in sodobne pravljice, poezijo, slikanice, kratke zgodbe, ljudske ter poučne pripovedi.
Pri izboru je najpomembnejše, da je vsebina primerna starosti otrok, njihovim sposobnostim razumevanja in njihovim interesom.
Potek ur pravljic
Ure pravljic večinoma potekajo v popoldanskem času, praviloma tedensko ali mesečno, od oktobra do maja. Otroci lahko prisluhnejo zgodbam v slovenskem jeziku, ponekod pa tudi v angleškem ali nemškem jeziku.
Izvajajo jih knjižničarji oziroma pravljičarji, pri nekaterih programih pa sodelujejo tudi zunanji izvajalci. Pripovedovanje je lahko obogateno z različnimi pripomočki in oblikami umetniškega izražanja, na primer z ilustracijami, glasbo, lutkami, gledališkimi elementi ali ustvarjalnimi delavnicami.
Termine najdete v tiskanem napovedniku dogodkov ter v seznamu dogodkov na spletni strani.
Branje v zavetju doma
Spodbujamo vas, da tudi doma namenite čas skupnemu branju in pripovedovanju. Branje otroku ni pomembno le zaradi razvijanja bralnih sposobnosti, temveč tudi zaradi skupnega preživljanja časa, pogovora, razvoja besednega zaklada in domišljije ter ustvarjanja pozitivnega odnosa do knjig.
Obiščite najbližjo knjižnico skupaj z otrokom. Če ne veste, katera knjiga je zanj najprimernejša, se lahko za nasvet obrnete na mladinske knjižničarje, ki vam bodo pomagali pri izbiri.
Pri izbiri si lahko pomagate tudi s knjižnimi seznami ter s knjigami, označenimi z znakom zlata hruška, ki opozarja na kakovostno otroško in mladinsko literaturo.
Pravljice in branje že v vrtcu
Pomembno vlogo pri spodbujanju zgodnjega branja ima tudi sodelovanje knjižnice z vrtci. Vrtčevski otroci lahko sodelujejo pri bralnem projektu Ciciuhec, beremo z malčki, ki poteka v sodelovanju z vrtci v Ljubljani in okolici.
