Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, vas v tretji sezoni žanrskih branj ponovno vabimo k sodelovanju pri projektu Mesto bere. Tokratna branja smo naslovili Krasni novi svetovi: na bralnem seznamu imamo znanstvenofantastično literaturo z utopičnimi in distopičnimi romani – 60 naslovov knjig tujih in slovenskih klasičnih ter sodobnih avtorjev in avtoric (ter ponovno trije odlični risoromani).
Znanstvenofantastična literatura odpira vrata v utopične in distopične svetove ter si zastavlja pomembna vprašanja o prihodnosti človeštva, tehnoloških dosežkih in etičnih dilemah, s katerimi se spopadamo – ali bi se morali spopadati. Kakšna prihodnost čaka naš planet? Kako svet in človeka preoblikuje tehnologija? Kaj pomeni biti človek v svetu umetne inteligence in kibernetike? Literatura nam lahko kaže ogledalo družbenih, političnih in kulturnih dilem, s katerimi se soočamo.
Znanstveno fantastiko bi morali brati politiki, je zapisal že Arthur C. Clarke, eden od trojice velikih piscev znanstvene fantastike (ob Heinleinu in Asimovu). Klasična žanrska dela in sodobne literarne mojstrovine razkrivajo raznolike vizije prihodnosti, predvsem kot krasne nove svetove z apokaliptičnimi slikami okoljskih kataklizem, porušenih razmerij v družbi, usodnih vplivov tehnologije na človeka in družbo ter možnimi alternativami in prizadevanji za boljši, pravičnejši svet.
Pri projektu lahko sodelujejo člani Mestne knjižnice (16+), ki bodo v času trajanja projekta prebrali vsaj 5 knjig z aktualnega seznama priporočenih knjig in nam do 3. maja 2025 poslali izpolnjeno zloženko ali izpolnili e-obrazec na spletni strani.
Pridružite se nam (tudi) v novi sezoni branj!
O knjigah
Predstavljajmo si distopični svet, v katerem množice sledijo umetnim programom, ki krepijo deljenje praznih vsebin vplivnežev brez znanja in globine, medtem ko zasedajo položaje, ki so jih nekoč zasedali filozofi in misleci. Nevidna orodja umetne inteligence so vseprisotna, kritično mišljenje izginja, algoritmi družbenih omrežij nas zapirajo v zaprte mehurčke. Drsimo v apokaliptični svet sanj, ki to niso; resnica ni več dosegljiva, temveč zgolj vedno bolj bleda iluzija. Krasni novi svetovi so tu – v še hujših različicah, kot smo pričakovali. Laž je zdaj resnica, suženjstvo svoboda, mir pa obljublja neslutene razsežnosti oborožene vojne.
Vsaka utopija je le korak stran od distopije – in znanstvena fantastika nas opominja, kako hitro lahko prečkamo to mejo. Vsaka generacija ustvari svoje apokalipse in distopije. V desetletjih pred prvo in drugo svetovno vojno so nastale zgodbe o temačni futuristični prihodnosti sveta, kot so Jack Londonov Železna peta, zgodbe o invaziji, kot je Vojna svetov H. G. Wellsa, Mi Jevgenija Zamjatina in 1984 Georgea Orwella, ter Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Povojna znanstvena fantastika je polna distopičnih zgodb o komunizmu in skorajšnjem jedrskem armagedonu. Avtorji, kot je Ray Bradbury z romanom o koncu in upanju v prihodnost knjige Fahrenheit 451, so v sedemdesetih in osemdesetih letih razširili žanr, kjer so v izrazito moškem panteonu izstopale tudi avtorice, kot sta Ursula Le Guin (Leva roka teme) in Margaret Atwood (Preročišče, Deklina zgodba). V zadnjih desetletjih nastaja množica knjig o gospodarskem zlomu, širjenju nalezljivih bolezni in uničevanju okolja.
Znanstvena fantastika postavlja ogledalo družbi in je kot literarni laboratorij, ki slika možne različice prihodnosti. Vsaka zgodba na svoj način odpira vprašanja o alternativah in prihodnosti – o tem, v kakšnem svetu živimo in katerim distopijam smo že priče. Raziskuje teme, ki so danes bolj aktualne kot kdajkoli prej: kako se preoblikujejo sistemi in svet, kakšna je cena družbenega napredka, kako tehnologija vpliva na človeštvo, kdaj izkoriščanje planeta vodi v nerešljive okoljske probleme ter kdo je lahko na koncu zgodbe ali resničnosti zmagovalec.
Klasična in sodobna znanstvenofantastična literatura ter utopične in distopične knjige obravnavajo raznolike teme, od tehnologije in etike, totalitarnih režimov, svobode in nadzora, do ekoloških kriz, družbene neenakosti in transhumanizma. Knjige nas soočajo z vprašanji, kaj nam utopične vizije povedo o nas, naših temnih plateh in hrepenenjih. Znanstvena fantastika je žanr, ki nas opozarja in spodbuja k razmišljanju o prihodnosti, ki je morda bližje, kot si mislimo.
Bralni seznam
