Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, vas v novi sezoni branj pri projektu Mesto bere ponovno vabimo k sodelovanju! Tokratna sezona nosi naslov Horizonti razdalj, posvečena pa je potopisnim romanom, s katerimi prestopamo meje: zemljepisne, kulturne, politične – in tudi tiste, ki jih nosimo v sebi. Na novem bralnem seznamu vas čaka 60 knjig (in ponovno tudi trije izvrstni risoromani) popotne, avanturistične, raziskovalne, hibridne in esejistične literature, ki razpirajo svet v neverjetni, pisani in čudoviti raznolikosti.
Knjige o potovanjih niso le zemljevidi poti, ampak zemljevidi sveta naših spoznanj in doživetij. To je literatura, ki nas uči o razdaljah in o tem, kako jih presegati. In literatura, ob kateri se sprašujemo, ali potujemo zato, da bi prišli daleč, ali zato, da bi se vrnili k sebi? To so zgodbe o odkrivanju krajev, ki jih morda nikoli ne bomo obiskali, o ljudeh, ki jih srečamo le na papirju in domišljiji – in o notranjih premikih, ki jih sproži vsaka dobra knjiga.
Pri projektu lahko sodelujete člani Mestne knjižnice Ljubljana (16+), ki boste v času trajanja projekta prebrali vsaj 5 knjig z aktualnega seznama in nam do 3. maja 2026 poslali izpolnjeno zloženko ali izpolnili e-obrazec na spletni strani.
Pridružite se nam tudi v novi sezoni projekta – in z nami odkrivajte nove horizonte branja!
O knjigah
S knjigami bomo skupaj raziskovali, kaj pomeni biti popotnik v svetu, kjer se prostor krči, meje premikajo, razdalje pa vseeno ostajajo. S knjigami obiskujemo oddaljena morja in mrzle pokrajine severa, prečimo puščave in gozdove, velemesta in vasice, majhne mikrokozmose, kjer se svet v svoji preprostosti zdi bolj razumljiv. Zgodbe popotnikov, raziskovalk, nomadov, beguncev, avanturistk, geografov, filozofov, ki se podajo na pot, nam razkrivajo, da je svet večplasten in neulovljiv, to je svet, v katerem je potovanje hkrati privilegij in nuja, v katerem nas globalne razmere potiskajo čez meje držav in kontinentov, medtem ko nas tehnologija zadržuje v nenehni (navidezni) bližini.
Že od starodavnih popotnih zapisov do sodobnih reportaž, spominov in romanov potopisne knjige razpirajo panorame kultur, naravnih pokrajin, urbanih labirintov in neznanih svetov. Odslikavajo notranje prostore človeka, ki išče ali se vrača. Popotna literatura nas uči, da so razdalje več kot kilometri: so zgodbe o tem, kako svet razumemo, si ga razlagamo in kako se učimo živeti skupaj, drug z drugim.
Popotna in raziskovalna literatura raziskuje družbene, kulturne in politične napetosti, a hkrati tudi lastno in tujo radovednost, odprtost in temeljno človeško željo, da bi razumeli razdalje. V dobi, ko se svet hitro spreminja, je prav tovrstna literatura prostor soočanja, dialoga in povezovanja. Vsaka dobra potopisna knjiga je več kot le pripoved o poti: je vabilo, da se premaknemo; če ne fizično, pa v razmišljanju, odprtosti in radovednosti. Razdalje so lahko nepremostljive, lahko so navidezne ali povsem konkretne, literatura pa jih spreminja v zgodbe, ki nas povezujejo.
