5. maj, Slovanska knjižnica, dvorana, podpritličje
Simpozij je del programa »Literatura, srce knjižnice«, ki predstavlja aktualne vsebine s področja literature, knjige in branja. Z nizom strokovnih dogodkov knjižnica v sodelovanju s partnerji s področja literature in humanizma odpira prostor za izmenjavo mnenj, idej in izobraževanj za kakovosten razvoj knjižnic in mesta na področju literature, knjige, branja, znanja ter kulture v sodobni družbi.
Simpozij bomo organizirali ob zaključku bralne akcije Mesto bere, ki je v sezoni 2025/2026 usmerjena v branje potopisnih zgodb, romanov in razmišljanj sodobnih avtorjev in klasikov o premagovanju meja in razdalj, kulturnih, političnih, ideoloških, estetskih. Dogodek se osredotoča na literaturo in vprašanja, ki jih odpira vprašanje premagovanja meja in razdalj v sodobni družbi.
Predavateljice in predavatelji iz različnih literarnih strok bodo raziskali značilnosti slovenskih in tujih del žanra. Dogodek je namenjen zaposlenim v splošnih knjižnicah, uporabnikom in širši javnosti. Za udeležbo je obvezna prijava.
Program:
8.45 – registracija udeležencev
9.00–10.30 – uvodni pozdravi in prvi sklop predavanj
- Agata Tomažič: uvodni nagovor (videonagovor)
- Špela Sevšek Šramel: Potopisni žanri v slovenskem časopisju z začetka 20. stoletja
- Veronika Rot Gabrovec: Iz Ljubljane v Šiško s Franom Erjavcem in Veroniko
10.30–11.00 – odmor
11.00–12.30 – drugi sklop predavanj
- Lidija Rezoničnik: Med potopisom in literaturo: poljska literarna reportaža kot ključni žanr 21. stoletja
- Marjan Žiberna: Potopis v 21. stoletju
- Aljoša Toplak: Potopis v primežu »se-ja«: med kolonialno dediščino in kritično vednostjo
12.30–13.00 – odmor
13.00–14.00 – Zgodbe s poti – potopisni roman v času, ko je svet premajhen: okrogla miza s predavateljicami in predavatelji; vodi Tatjana Pristolič
Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
Izvlečki predavanj
Potopisni žanri v slovenskem časopisju z začetka 20. stoletja:
Potopisi so izhajali tudi kot podlistki v slovenskem časopisju. Kam v svet so potovali Anton Aškerc, Ljudevit Štiasny, Marica Gregorič, Ivan Knific in Josip Lavtižar? Kakšen odnos do tujega, čeprav sorodnega slovanskega sveta se izriše skozi njihovo pripovedovanje? Kakšne so bile čisto vsakdanje, prozaične tegobe popotnikov in kako so se sporazumevali? Na predavanju bomo poskušali s primeri besedil iz časopisov Slovenski narod, Dom in svet, Popotnik, Koledar družbe sv. Mohorja vstopiti v miselni svet slovenskih avtorjev potopisov na prelomu 19. in 20. stoletja.
Iz Ljubljane v Šiško s Franom Erjavcem in Veroniko:
Fran Erjavec je Slovencem znan po svojih kratkih zgodbah in tudi potopisih, med drugim tudi po Potovanju iz Ljubljane v Šiško. Skupaj z njim jo bomo po tej poti ubrali še enkrat, tokrat v družbi z Veroniko, Šiškarico in anglistko, ki nas bo spotoma sem ter tja spomnila tudi na utrinke iz potopisne literature, pisane v angleščini.
Med potopisom in literaturo: poljska literarna reportaža kot ključni žanr 21. stoletja:
Potopisno pisanje oziroma literarna reportaža se je v poljskem prostoru v drugi polovici 20. stoletja do danes uveljavila do te mere, da je mogoče postaviti tezo o reportaži kot ključni literarni vrsti poljske književnosti 21. stoletja z največjim bralskim dosegom (Przemysław Czapliński). Predavanje bo osvetlilo značilnosti poljske literarne reportaže, njeno mesto v literarnem sistemu in recepcijo v tujini ter se posvetilo dvema predstavnikoma tega žanra: Ryszardu Kapuścińskemu in Andrzeju Stasiuku.
Potopis v 21. stoletju:
Razmah digitalizacije močno posega tudi na področja potopisa kot žanra, bodisi novinarskega bodisi literarnega. V kakšni meri se je ta spremenil v zadnjih 20, 30 letih? So se zamajali tudi njegovi temelji ali so ti še vedno enaki kot nekoč? Marjan Žiberna osvetljuje svojo 30-letno prisotnost na področju potopisa – kot avtor časopisnih reportaž in potopisnih knjig ter nekdanji in sedanji urednik popotniške revije Svet in ljudje.
Potopis v primežu »se-ja«: med kolonialno dediščino in kritično vednostjo
Naše razumevanje potopisne literature usmerja tiha tiranija vnaprej postavljenih določil – tisti »se«, ki nam npr. narekuje, kako se o tujih krajih razmišlja in kako se govori. V času instant popotništva se potopisec še vedno sooča z vprašanjem oblasti: kako »spraviti deželo v govor«, ne da bi ob tem zapadel v pasti orientalizma ali romantičnih klišejev, ki delujejo kot podaljšek kolonialnih silnic. Avtor predavanja bo osvetlil dinamiko moči, ki se vzpostavi med avtorjem in opisanim krajem. Namesto utrjevanja stereotipov bo iskal poti do bolj preudarnega potopisja, ki v naracijo vključuje manjšinske glasove in sodobne družbene teorije. Predavanje bo tako ponudilo smernice za prevrednotenje žanra, ki se mora za svojo prihodnost posloviti od samoumevnosti preteklosti.
Predstavitve izvajalcev
Agata Tomažič, pisateljica, novinarka, prevajalka, danes zaposlena na ZRC SAZU. Njen literarni prvenec Česar ne moreš povedati frizerki je izšel pri založbi Goga leta 2015, zbirka reportaž Zakaj potujete v take dežele? leto kasneje (Cankarjeva založba, 2016), zanjo je prejela nagrado krilata želva. Njena zadnja romana Čmrljev žleb (Goga, 2022) in Ušabti (Goga, 2025) sta žanrska hibrida med družinsko sago in kriminalko. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko.
Špela Sevšek Šramel predava na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Področja njenega raziskovanja so slovaška in slovenska proza 20. stoletja, češko-slovaško-slovenski kulturni odnosi. Je soavtorica učbenikov Od Donave do Vltave (2023) in Literarna čitanka (2024). Deluje tudi kot književna prevajalka.
Lidija Rezoničnik je predavateljica poljske književnosti na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V svojih raziskavah se ukvarja s sodobno poljsko književnostjo, interdisciplinarnim povezovanjem književnosti in filma v okviru filmskih adaptacij in poljsko-slovenskimi kulturnimi stiki.
Veronika Rot Gabrovec je anglistka, lektorica in predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se posveča književnosti in književni didaktiki, (med)kulturnim študijam ter poučevanju angleščine kot drugega tujega jezika. Poleg pedagoškega dela prevaja, piše spremne besede ter sodeluje pri projektih s področja bralne pismenosti.
Marjan Žiberna je pisatelj, novinar, urednik in avtor turističnih vodnikov. Za številne časopise in revije je pisal reportaže in intervjuje, med drugim je dolgoletni sodelavec slovenske izdaje revije National Geographic. Je avtor sedmih leposlovnih knjig ter petih turističnih vodnikov. Njegov roman Dedič je bil leta 2022 finalist za nagrado kresnik. Ureja revijo Svet in ljudje ter žanrsko raznovrstne knjižne izdaje.
Aljoša Toplak je filozof, potopisec, video esejist in filmar. Deluje kot urednik rubrike potopisa pri reviji Mentor ter kot izvajalec potopisnih delavnic pod okriljem JSKD. V preteklosti je deloval kot urednik pri študentski literarni reviji Novi zvon ter reviji za žanrsko literaturo Supernova. Je soustanovitelj podkasta Mnogo hrupa za nič.
