ponedeljek, 30. avgusta 2021

Slovanski fokus – osredotočeni na slovansko književnost

Z bralno akcijo Slovanski fokus, ki se bo odvijala med 20. septembrom in 20. novembrom 2021, želimo iz različnih zornih kotov osvetliti književnosti slovanskih dežel. V  prvi sezoni se bomo osredotočili na literaturo zahodnoslovanskih dežel: Češke, Poljske in Slovaške. V ta namen je bralkam in bralcem Mestne knjižnice Ljubljana na voljo priporočilni seznam, ki ga sestavlja 24 literarnih del.

Z branjem knjig s seznama boste bolje spoznali češko, poljsko in slovaško književnost ter sodelovali v nagradnem žrebanju. V večjih enotah Mestne knjižnice Ljubljana poiščite obrazec, na katerega zapišite svoje osebne podatke ter navedite vsaj dve knjigi, ki ste jih prebrali. Izpolnjeni obrazec odložite v namensko škatlo. Nagradno žrebanje bo potekalo konec novembra, za knjižne nagrade je poskrbelo Kulturno-umetniško društvo Police Dubove.

 Seznam knjig:

Izbor knjig so pripravile predavateljice na izobraževanju Slovanski fokus. Na svojih predavanjih so predlagane knjige predstavile v različnih kontekstih:

Zakaj sploh vrednotiti romane? Kako ugotoviti kvaliteto romanov? Kako o kvaliteti izbranih romanov prepričati bralce? To so tri vprašanja, na katera je poskušala predavateljica odgovoriti tako, da je izhajala iz razlike med lažnim egalitarizmom in sociološkim redukcionizmom, pri čemer je kvaliteto treh izbranih slovanskih romanov dokazovala z literarnostjo, natančneje s petimi kriteriji t. i. znotrajbesedilne literarnosti.

Alojzija Zupan Sosič (1964) je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana. Objavila je knjige in razprave v slovenščini in drugih jezikih ter uredila več antologij in zbornikov simpozijev oziroma seminarjev.  Objavila je  štiri samostojne znanstvene monografije, med katerimi je zadnja Teorija pripovedi (2017).  Predsedovala je žirijam za različne literarne nagrade; trenutno je podpredsednica upravnega odbora za Cankarjevo nagrado. Vodila je projekt z naslovom Drugi v slovenski in bosanski književnosti in sodelovala v različnih projektih; šest let je bila predsednica programa STU (v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti), dve leti predstojnica oddelka, eno leto predsednica maturitetne komisije, trenutno pa je članica uredniških odborov dveh mednarodnih revij. Kot gostujoča profesorica je predavala na številnih univerzah izven domovine. Področja njenega znanstvenega zanimanja so: sodobna slovenska pripoved, predvsem najnovejši slovenski roman, slovenska ljubezenska poezija, literatura žensk, spolna identiteta, teorija pripovedi in literarna interpretacija.

 

V prvem desetletju novega tisočletja so v češki književnosti nastajala dela, ki so prikazovala zgodovinske dogodke 20. stoletja na Češkoslovaškem v drugačni luči. Zlasti mlade avtorice so zelo izrazito in v konfrontaciji s starejšimi interpretacijami polpretekle zgodovine prikazale travme, povezane z odnosom med Čehi in Nemci. V prispevku se seznanimo z eno od najvidnejših pisateljic, Radko Denemarkovo, ki v svojih delih nenehno reagira na pereče teme sodobnega časa, in njenim romanom Denar od Hitlerja (2006, slov. 2010). Vzporedno pa lahko beremo tudi roman Jakube Katalpe Nemci (2012, slov. 2014), kjer se glavna junakinja odloči odkriti družinske skrivnosti iz preteklosti.

Jana Šnytová je predavateljica češke književnosti na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V svojih raziskavah in znanstvenih prispevkih obravnava prevodoslovne teme, predvsem teorijo in kritiko prevoda literarnih del ter komparativno stilistiko, posveča se tudi slovensko-češkim literarnim odnosom. Kot (so)urednica je pripravila za izdajo v slovenščini tri antologije češke književnosti, občasno prevaja slovensko leposlovje in strokovna besedila.

 

Namen prispevka je prikazati, kako se lahko urimo v poglobljenem branju leposlovja z uporabo metod ekolingvistike – jezikoslovne smeri, ki analizira, kako se v jeziku odraža človekov odnos do okolja oz. njegova interakcija s svetom okoli sebe. Načine ekolingvističnega branja literarnih smo si ogledali na primeru čeških avtoric treh generacij: Alexandre Berkove (1949–2008), Radke Denemarkove (1969) ter Ivane Myškove (1981) in Anne Bolave (1981).

Tatjana Jamnik (1976) je književna prevajalka, lektorica, učiteljica slovenščine kot tujega jezika, urednica, založnica leposlovja in humanistike ter organizatorica kulturno-izobraževalnih dogodkov v Sloveniji in drugih državah. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevaja poljsko in češko književnost (leposlovje in gledališke igre: A. Berková, R. Denemarková, E. Bondy, L. Fuks, J. Katalpa, M. Urban, P. Brycz, J. Němec, A. Bolavá, I. Myšková, R. Sikora, P. Zelenka, J. Malík; S. Lem, M. Witkowski, D. Masłowska, J. Franczak, P. Bednarski, A. Tuszyńska, A. Wiedemann, A. Jakimiak, M. Fertacz, H. Klimko-Dobrzaniecki), prevedla je tudi znanstveno monografijo A. Będkowske-Kopczyk Jezikovna podoba čustev v slovenskem jeziku: kognitivni pristop (2004). Leta 2009 je prejela je priznanje za najboljšo mlado prevajalko, leta 2019 pa še Sovretovo nagrado. Je predsednica Kulturno-umetniškega društva Police Dubove.

 

Predavateljica je poskušala približati in osvetliti izbor slovaških mladinskih del v sodobnih slovenskih prevodih in izpostaviti nekaj založb in izbor prevajalcev. Predstavljeni so slikanica o izkušnji migracije Mareka Vadasa Na begu, mladinski roman o odraščanju v Bratislavi Juraja Šebeste Pes pa v smeh in zadnji izbor slovaških pravljic.

Špela Sevšek Šramel deluje kot raziskovalka in predavateljica na Oddelku za slavistiko FF UL, kjer se posveča kulturnim stikom med Slovenci in Slovaki ter slovaški književnosti 20. stoletja. S knjižnimi prevodi, organizacijo literarnih večerov in prevajalskih delavnic poskuša približati odlične slovaške avtorje slovenskim bralcem.

 

Kratka proza naj bi po mnenju mnogih sodila med manj priljubljene in brane žanre. Predavateljica je zato poskušala približati zvrst kratke proze, saj meni, da gre bolj za bralski predsodek (iz nepoznavanja) kot utemeljeno averzijo. Predstavila je nekaj slovaških prevodov (pretežno kratke proze), ki so izšli pri zelo različnih založbah: Dušan Mitana: Pasji dnevi, Nočna poročila; Dušan Dušek: Jajčka vseh velikosti; Ján Johanides: Intima; Zgodbe iz Slovaške; Jana Beňová: Café Hyena.

Diana Pungeršič (1984) je književna prevajalka iz slovaščine in češčine, literarna kritičarka in moderatorka. Študirala je slovenski in slovaški jezik s književnostjo ter sociologijo kulture. Prevedla je več kot deseterico leposlovnih del za odrasle ter otroke in mladino. Za prevode slovaške poezije je bila leta 2010 in 2013 nominirana za Lirikonov zlat, leta 2016 pa je za prevod romana Samko Tále: Knjiga o britofu Daniele Kapitáňove prejela nagrado Radojke Vrančič. Za svoje kritiško delo je prejela tudi Stritarjevo nagrado. Kritike, literarne intervjuje, refleksije in prevode objavlja v osrednjih strokovnih literarnih revijah, na 3. programu Radia Slovenija ter spletnih portalih. Vodi literarne dogodke in bralni klub Kira knjiga.

 

V letošnjem maju in juniju si je bilo mogoče v preddverju Slovanske knjižnice ogledati razstavo o literarni ustvarjalnosti poljskih avtoric, ki so zaznamovale poljsko književnost in kulturo zadnjega četrt stoletja. Njihova glavna dela so dostopna v slovenskih prevodih, ki so plod živih poljsko-slovenskih stikov in kontinuirane prevodne dejavnosti. Predavateljica nam je na virtualni način predstavila koncept in glavne poudarke razstave, ki so jo pripravili na katedri za polonistiko Oddelka za slavistiko FF UL v sodelovanju s Slovansko knjižnico in Veleposlaništvom republike Poljske v Ljubljani.

Lidija Rezoničnik je docentka za poljsko književnost na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se zlasti s sodobno poljsko književnostjo, s poljsko-slovenskimi literarnimi stiki ter z interdisciplinarnim povezovanjem književnosti in filma v okviru filmskih adaptacij.

 

Predavateljica je umestila zgodovinski roman Jakobove bukve v literarni opus Olge Tokarczuk, opozorila na prepletanje dokumentarnosti in fikcije, na pisateljičin značilni fragmentarizirani način pripovedovanja, tokrat kombiniran z linearnim kronološkim zaporedjem dogodkov, in vlogo »opazovalca«, z vsebinske plati pa na vdor sodobnih tem – feminizma, odnosa do drugega, problematike večnacionalnosti in socialne razslojenosti družbe, poleg tega pa na pisateljičino stalno zanimanje za herezijo in njeno korekcijo pogleda na vlogo poljske prisotnosti v nekdanjih vzhodnih mejnih krajinah (danes Ukrajina, Belorusija, Litva), s katero naslavlja osrednji narodotvorni mit, ki ga je pomagal graditi starejši zgodovinski roman (Henryk Sienkiewicz).

Jana Unuk je prevajalka leposlovja in humanistike iz poljščine, srbohrvaščine in angleščine, urednica, Sovretova nagrajenka (2006). Ukvarja se s poljsko poezijo 20. in 21. st., sodobno poljsko prozo in ustvarjalnostjo Virginie Woolf, napisala je vrsto spremnih besed in drugih tekstov o poljski književnosti. Iz poljščine je prevajala prozo B. Schulza, O. Tokarczuk, M. Tulli, J. Bator, P. Huelleja, A. Stasiuka, S. Chwina, I. Karpowicza, J. Dehnela, I. Ostachowicza, J. Dukaja, M. Łozińskega, H. Krall, I. Fink, W. Gombrowicza, G. Herlinga Grudzińskega, M. Szczygła, R. Franczak, J. Fiedorczuk idr., poezijo C. Miłosza, W. Szymborske, A. Świrszczyńske, T. Różewicza, A. Wata, J. Hartwig, Z. Ginczanke, H. Poświatowske, A. Zagajewskega, Z. Herberta, M. B. Kielar, E. Sonnenberg, K. Dąbrowske idr., iz srbohrvaščine D. Karahasana, F. Davida, V. Stevanovića, F. Duraković, iz angleščine V. Woolf, I. B. Singerja in B. Bettelheima. Prevedla je vrsto knjig za otroke in mladino, mdr. pet lastnih izborov ljudskih pravljic.

Priloge

Prenesi plakat >>>

Prenesi kazalko >>>