Mestna knjižnica Ljubljana je uspešno zaključila razpisane natečaje na temo proze, poezije, dramatike in stripa. Zaključni dogodek z razglasitvijo najboljših, javnim branjem prvonagrajenih prispevkov in podelitev nagrad smo priredili 31. maja 2022.
V sezoni 2021/2022 smo razpisali natečaj metaFORA za najboljšo kratko zgodbo na temo okrogle, natečaj poHAIKUj haiku poezije s fotografijo, natečaj dramskega pisanja preDRAMI se na temo J. R. R. Tolkiena ter natečaj stripa S3p na temo prekletstva.
metaFORA
Na natečaj za najboljšo kratko zgodbo metaFORA 2022 – okrogla, je prispelo 15 prispevkov. Strokovna žirija v sestavi Ida Mlakar Črnič, Veronika Šoster in Damjan Zorc je izbrala tri najboljše:
Prvo mesto: Erika Kum; Okrogla
Prepričljiva osebno izpovedna kratka zgodba je obenem tudi pesem v prozi v likovni obliki. Na oblikovnem nivoju tudi grafično prepoznamo oba principa, načelo okroglin in načelo ravnin, ki okrogline sekajo na pol, dokler se prepolovljeni deli ne spojijo v krog, ki predstavlja simbol uravnoteženja in harmonije. Vse odlike te izvirne avtorske izpovedi o drugačnosti, zunanjem videzu, stereotipih, povezanih z njim, pa tudi o pravici, biti, kar si, četudi izven klišejev, standardov in konfekcijskih številk, je bistroumna in pogumna izpoved o sprejemanju samega sebe.
Drugo mesto: Polona Rodič; On, ki nikoli ne bo
Brezkompromisno odkrita ženska izpoved brez izgovarjanja, je notranji monolog, samoizpraševanje osamljene in negotove ženske, ki se odloči odpovedati se nerojenemu otroku. Zaveda se, da se s tem odpoveduje tudi tistemu delu sebe, ki ga ne bo mogla izživeti in življenjski priložnosti, ki je v teh okvirih ne bo mogla izkusiti. Je zgodba o odpovedi in obžalovanju, ki jo lahko razumemo tudi kot simbol za številne dokončne in nepovratne odločitve, s katerimi se kot človeška bitja soočamo in se poskušamo z njimi poravnati.
Tretje mesto: Neva Acceto Vranac; Ciklokopca
Distopična zgodba spretno in s premislekom, ki vzbuja srhljive asociacije na stanje sodobnega sveta, slika bedno životarjenje preostanka človeške družbe po koncu jedrske vojne in naravo, ki preživi in »postane nekaj čisto drugega.« V ospredju je zgodba ciklokopca, preživelca, odstranjevalca min, ki verjame, da opravlja koristno delo. Srečanje z mladim dekletom, ki na videz opravlja enako nalogo, ga strezni v realnost. V odkritem pogovoru mu dekle razkrije, da se giblje v krogih in da cilj, ki mu sledi, ne obstaja. Človek je namreč moteč element, zagozda v kolesju narave. Obstaja zadnja misija in posebna mina, ki bo ostanke človeštva razblinila v nič in omogočila da »si opomore po človekovem opustošenju«.
Z natečajem za najboljšo kratko zgodbo metaFORA smo vzpostavili mednarodno sodelovanje s Knjižnico Vladimira Nazora, Knjižnice grada Zagreba, kjer tovrstni natečaj pripravljajo že vrsto let. Na natečaju za odrasle so bili nagrajeni: Znate li da mačke znaju plivati? – Asja Korbar, Čudovišta – Luna Tatjana Val in Srpski ormar – Mladen Vilfan. Med otroki pa so nagrade prejeli: Naredba – Gabrijel Pisačić, Zaleđeni pupovi – Marina Gvozdenović in Pad Gingergrada – Laura Kekez.
poHAIKUj – Haiku & fotografija
Na natečaj za najboljši haiku in fotografijo smo prejeli 78 prispevkov. Vsak avtor se je lahko predstavil z največ 3 kompleti fotografije in haikuja. Žirija v sestavi Edin Saračević, Janja Jazbec, Ingrid Verdnik Pal in Domen Svetin, je izbrala prva tri mesta kompletov, poleg tega pa še najboljšo fotografijo in najboljši haiku. Prvouvrščeni komplet je tudi v ločeni kategoriji najboljše fotografije in najboljšega haikuja osvojil prvo mesto.
Prvo mesto in najboljša fotografija ter najboljši haiku: Anja Koglot
Močna podoba eksistencialistične krize, lepo povzame haiku in življenje v izolaciji in depresijo, ki ji sledi. Občutek nemoči, celo utapljanje v brezupu. Zabrisan portret dekleta je difuzno pomensko odprt, ki se lahko navezuje na kapljo, ki duši grlo, medtem ko se oba portreta, frontalni in profilni, skušata zložiti v eno osebo. Njen ledeni pogled v gledalčeve oči deluje skoraj kot notranji klic na pomoč, ki pa ne pride na plan in ostaja kot notranje trenje. Medtem pa njena zunanja podoba, odvrača pogled stran od gledalca, zavrača kontakt z njim, rekoč da je vse v redu, kar pa je seveda laž ki jo izpodbija tudi resnica haikuja, ki opisuje avtoričino notranje trenje.
Drugo mesto: Peter Barkopec
Haiku izstopa zaradi vsebine, ki jo je mladi avtor ujel na naslovnici časopisa. Gre za enega najbolj nerazumljivih, nesmiselnih in tragičnih dogodkov sodobnega časa. Če haiku preberemo neodvisno od spremljajoče fotografije, ga lahko razumemo kot univerzalno moč pisane besede in medijev, ki nas z novicami vsakodnevno pretresajo. Fotografija je tehnično sicer povprečna, vendar vsebinsko lepo dopolni haiku, v kompletu delujeta popolno.
Tretje mesto: Alen Rastoder
Haiku in fotografija izražata boj in pomirjenost z Življenjem, z usodo. Hkrati pa je prisoten tudi boj, na fotografiji kot boj med svetlobo in temo; v haikuju pa ta boj poteka med dvema izbirama. Eno od izbir udejanja vlak, ki gre v svojo smer …
preDRAMI se
Na natečaj za najboljše dramsko delo (enodejanko), ki je potekal na temo J. R. R. Tolkiena sta prispela dva prispevka. Strokovna žirija v sestavi Simona Hamer, Barbara Kaiser, Rok Bozovičar in Ula Matek je izbrala tri najboljše:
Prvo mesto: Neva Accetto Vranac; Trazimah vrača udarec
Kratka dramska enodejanka Trazimah vrača udarec se v Tolkienov svet potopi scela in globoko, hkrati pa svoje referenčno polje razširi na filozofijo in (meta)fiziko. Duhovito, mestoma do sarkazma ironizirano dialoško žongliranje med liki kot so Tolkien, Sokrat, Miniaturni Platon, Dante in Transcendenca začini še Giges, tokrat v pojavni obliki prave pravcate čivave. Hov! Čeprav je čas dogajanja drame določen s historičnim datum Tolkienove smrti, se vsebinsko razrašča v brezčasno večnost, kar podpre tudi dogajalni prostor: Limb. Drama smelo prevprašuje idejo originalnosti, plagiata in (umetniške) reinterpretacije, medtem ko skozi diskusijo velikih mislecev nagovori tudi vprašanja moči, (ne)sebičnih voditeljev in pravičnosti (»ki je brezpogojno v rokah vladajočega«). Poudarjena transdiskurzivnost sicer zahteva pozornega in informiranega bralca, a hkrati z veščo dramaturgijo jasno izriše dramsko dogajanje, ki navidezno nedolžno alegorijo razgali v vsej srhljivi aktualnosti.
Drugo mesto: Blanca Isabel Pustišek; Pesnikova dalanoe
Odmev znamenitega posveta pri Elrondu v Razendelu, s katerim je bila ustanovljena bratovščina prstana (LOTR navdušenci bodo vedeli), skozi osrediščeno omizje, ki določa dogajalni prostor, vibrira tudi v besedilu Pesnikova dalanoe. Le da tokrat predstavniki bratovščine ne razglabljajo o skrivnostnem in pogubnem prstanu, temveč poskušajo razvozlati in pojasniti prav tako skrivnostno in mogočno metaforičnost pesniškega jezika. »Kaj je dalanoe?«, se sprašujejo Župan, Sodnik, Duhovnik, Mornar in Tajnica, Pesnik pa je, kako tipično, zopet primoran braniti avtonomnost svojega umetniškega izraza. Ob tipiziranih likih dramsko dogajanje z odmerjenim ritmom poganja humorni ton pogovora, ki s strnjeno zaokroženostjo poudari moč umetniške kreativnosti – s preprostim prikazom učinkov Tolkienovih neologizmov zagovarja umetniško afektivnost, ki jih ni mogoče vselej verbalno pojasniti, a ta kljub temu ostaja emocionalno razumljiva.
S3P
Na natečaj za najboljši strip, ki je potekal v znamenju 100-letnice odkritja grobnice faraona Tutankamona, smo prejeli pet prispevkov. Strokovna žirija v sestavi Tjaša Šesek, Pia Nikolič in Miha Hančič je izbrala tri najboljše.
Prvo mesto: Ana Štular; Ptica
Med poslanimi stripi je žirijo najbolj prepričal poetični enostranski strip Ptica, v katerem je prekletstvo nenehnega spreminjanja ujeto v željo po svobodi in nazadnje dokončnem ukoreninjenju na oddaljeni Luni. Razumevanje stripa širše od konvencionalne oblike slik, ujetih v kvadratke in opremljene z oblački, dodatno krasi uravnotežena in razgibana postavitev besed. Enostavna, a jasna risba, skozi postopen scenarističen potek tvori zaključen dramski trikotnik, v katerem prevpraševanje lastne identitete in tegobe, ki jih je ob tem občutiti, razreši šele Ovida vredna metamorfoza.
Drugo mesto: Miha Freund; Kdo sem?
Drugo mesto je žirija prisodila z mangami navdihnjenemu strip Kdo sem? Nemi strip spretno vpeljuje različna čustva v narisane predmete. Delo je od prvega mesta ločila le okornejša raba računalniške tehnike, ki na trenutke deluje grobo in organske dele slike ostro loči od ravno izrisanih črt. Bogato šrafiranje pa se občasno izgubi v premalo jasnih kontrastih, ki puščajo preveč enobarvnih, nezapolnjenih ploskev.
Tretje mesto: Karolina Radotić; Preklet ali okužen?!
Kljub odličnemu karikaturističnemu slogu narisanih likov in popolni zapolnjenosti prostora, ki v ozir jemlje tudi globinskost predmetov in okolja, ter vse skupaj zapakira v hudomušno šalo, se je žirija odločila, da strip Preklet ali okužen?! uvrsti na tretje mesto. Od višje uvrstitve ga je ločila predvsem slabo izpeljana zaključna celostna podoba izdelka. Posamezni kadri bi glede na stil potrebovali vmesen prazni prostor, uporaba črkovne vrste Comic sans za naslov pa prav tako ni najbolj posrečena in nakazuje bolj na preuranjenost kot na razmislek o celostni grafični podobi.
Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem podpornikom projekta, ki so prispevali bogate nagrade: Chupa Chups, Enigmarium d. o. o., Javni zavod Snežnik, La Popsi d.o.o., Lidl Slovenija d. o. o., Mindmaze (Metka Ivanuša s. p.), Sup klub Ljubljana, Športni center Squashland, Telekom Slovenije d. d. in Zivabowl.
