1950–1960
Pionirska knjižnica je bila ustanovljena 15. novembra 1948 kot Mestna pionirska knjižnica. Leta 1954 se je osamosvojila in preimenovala v Pionirsko knjižnico. V okviru knjižnice so vzniknili programi estetske vzgoje: likovna, glasbena, plesna, gledališka in filmska vzgoja ter poučevanje tujih jezikov. Iz teh dejavnosti sta se osamosvojil in razvili: Mladinsko gledališče ter Pionirski dom – center za kulturo mladih.
Na strokovnem področju je leta 1956 kot prva v Sloveniji uvedla prosti pristop do knjižničnega gradiva, sodobno strokovno obdelavo gradiva, številne bibliopedagoške oblike dela z uporabniki ter izposojo neknjižnega gradiva (kronološki pregled). Leta 1961 je organizirala pripravo in izdajo standardov za delovanje pionirskih knjižnic v Sloveniji ter ustanovila študijski oddelek za mladinsko književnost in mladinsko knjižničarstvo z arhivom slovenskega mladinskega leposlovja. Svoje praktično in teoretsko delo je že od vsega začetka sistematično dokumentirala, objavljala v strokovnih člankih v reviji Knjižnica ter širila svoja dognanja na predavanjih, seminarjih in hospitacijah.
Zaradi uspešnega strokovnega in praktičnega dela na nacionalnem nivoju je leta 1963 prejela naloge republiške matične službe za javne pionirske in šolske knjižnice. To funkcijo je formalno opravljala vse do leta 1985, ko so spremembe v organiziranju ustanov vplivale tudi na formalno delitev nalog v knjižničarstvu. Odtlej s svojim strokovnim in praktičnim delom ohranja neformalno vlogo nacionalnega strokovnega centra za mladinsko književnost in mladinsko knjižničarstvo.
Ko je leta 1967 mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) razglasila 2. april, rojstni dan H. C. Andersena, za mednarodni dan knjig za otroke, je Pionirska pripravila prvo praznovanje na Slovenskem, ga širila med splošne in šolske knjižnice, in to tradicijo nadaljuje še danes.
1970–1990
Leta 1972 je bila Pionirska med pobudniki za ustanovitev prve slovenske revije za mladinsko književnost in književno vzgojo, od leta 1977 pa tudi soizdajateljica revije Otrok in knjiga. V njej in v drugih publikacijah, predvsem v glasilih za učitelje OŠ in mentorje Bralne značke, je začela objavljati anotirane bibliografske preglede mladinskega leposlovja. Od 1998 leta dalje imajo ti pregledi obliko samostojne letne publikacije: Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig. Priročnik je cenjen in razširjen med knjižničarji, učitelji in mentorji bralne značke, strokovnjaki s področja mladinske književnosti, založniki, avtorji ter strokovnjaki sorodnih strok.
Iz internih predstavitev novosti knjig za mladino so se leta 1972 razvila redna strokovna srečanja mladinskih in šolskih knjižničarjev, Strokovne srede, ki letno potekajo od septembra do maja. Na srečanjih udeleženci obravnavajo različna strokovna in praktična vprašanja mladinskega knjižničarstva.
Leta 1982 je postala Pionirska organizacijska enota Knjižnice Otona Župančiča.
Leta 1991 je dala pobudo za ustanovitev revije Šolska knjižnica. Istega leta je na prošnjo Bralne značke v 2. številki Šolske knjižnice izšel seznam izbranih knjig od 1948 do 1990 z anotacijami.
Leta 1992 je Pionirska ustanovila Slovensko sekcijo mednarodne zveze za mladinsko književnost (Slovenska sekcija IBBY), ki ima od takrat sedež v Pionirski.
Leta 1992 je na pobudo NUK-a organizirala sodelovanje v Mednarodnem knjižnem kvizu, ki se leta 1998 preimenuje v Slovenski knjižni kviz in leta 2006 preraste v Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz, ki ga danes otroci lahko rešujejo v klasični tiskani ali elektronski obliki.
Leta 1998 je Pionirska ustanovila nagrado Moja najljubša knjiga, nacionalno priznanje otrok, ki se je razvilo iz istoimenske bibliopedagoške oblike, ki jo je uvedla leta 1973. V njej so otroci razstavljali svoje najljubše knjige in o njih pisali mnenja.
Danes
Z združitvijo ljubljanskih splošnih knjižnic leta 2008, je Pionirska postala del Mestne knjižnice Ljubljana, kjer v novih organizacijskih okoliščinah ohranja in nadaljuje svoje poslanstvo.
Pionirska, ki je leta 1960 v Sloveniji uvedla in v vlogi republiške matične službe uveljavila postavitev gradiva na način CPM, je po letu 1980 sama zaznala, da ta postavitveni sistem ne zmore več odgovarjati na izzive, ki jih prinaša knjižna produkcija za mladino. Zato je bila pobudnica iskanja novih praktičnih rešitev in teoretičnih razmišljanj o vlogi postavitve. Nova postavitev, ki jo je realizirala 2010, po bralnih perspektivah preusmerja vlogo postavitve knjižničnega gradiva iz namembnosti za določeno starostno obdobje v sporočilnost; knjižnični prostor naj na primeren način predstavlja, kaj vse obstaja, kaj človek že ve in zna, kako raznolik in bogat je ta svet, ki mu pripada. Ta postavitev se je uveljavila v vseh mladinskih oddelkih MKL.
Nadgradnjo vrednotenja mladinskih knjig v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig predstavlja znak za kakovost ter priznanje zlata hruška, ki je bil ustanovljen leta 2010.
Pionirska od leta 2012 dalje ponuja na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana sprotno vrednotenje novo izdanih knjig s knjigometrom.
Leta 2021 je Združenje splošnih knjižnic Pionirsko imenovalo za kompetenčni center Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, center za diseminacijo rezultatov strokovnega in raziskovalnega dela na področju mladinskega knjižničarstva in promocije branja.
