Na vsebinoNa glavni meni

preDRAMI se – natečaj za najboljše dramsko delo

preDRAMI se Kekec

preDRAMI se je projekt za spodbujanje ustvarjalnega pisanja in izražanja. Mladim avtorjem ponuja možnost za izražanje, kreativnosti in literarno ustvarjanje. Knjižnica pri tem nudi spodbudo pri branju in pisanju. Natečaj za najboljše dramsko delo razpisuje Mestna knjižnica Ljubljana.

od 15. decembra 2020 do 15. aprila 2021

  • Rad/-a pišeš dramske igre? Imaš med 15. in 25. let? Napiši dramsko delo (enodejanko), skeč, scenarij, satiro na temo KEKCA in imej v mislih, da leta 2021 beležimo 70-letnico filma Kekec.
  • Dramsko delo naj bo v slovenskem jeziku, ima naj največ 8.000 znakov s presledki, predhodno ne sme biti objavljeno, sodeluješ lahko le z enim delom.
  • Pošlji jo do 15. aprila 2021: predramise@mklj.si.
  • Zraven posreduj ime, priimek, leto rojstva, stalni naslov, e-naslov, davčno številko (žirija nima dostopa do omenjenih podatkov).
  • Vsak/-a avtor/-ica bo od ekipe natečaja Oddaj na natečaj v MKL prejel/-a povratno e-pošto kot potrdilo o prejetem delu.
  • Strokovna žirija bo izbrala tri najboljša dela, ki bodo objavljena: v tiskani in e-brošuri, na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana. Vsa tri najboljša dela bodo nagrajena, razglasitev in javno branje pa bo potekalo junija 2021 na posebni zaključni prireditvi.
  • Prvonagrajenec/-ka dobi mesto člana strokovne žirije natečaja preDRAMI se leta 2022.

Pravila in pogoji sodelovanja

Nagrajenci 2021

Na natečaj za najboljše dramsko delo (enodejanko), ki je potekal v znamenju 70-letnice filma Kekec, so prispeli trije prispevki. Strokovna žirija v sestavi Simona Hamer, Barbara Kaiser, Rok Bozovičar in Julija Mihovec je izbrala tri najboljše:

Prvo mesto: Moderno, Kekec!, Ula Matek

Dramska miniatura Moderno, Kekec! se smelo sprehaja po robu satire in farse, ter hkrati ostaja scela sodobno, celo aktualistično umetniško delo. Kekec in Mojca se v želji po izkoristku tehnoloških inovacij moderne dobe iz svojega planinskega raja (danes bolj adekvatno poimenovanega kot periferija) odpravita v mesto. Medtem ko izgubljeno tavata med nakupovalnimi policami pohištvenega giganta, bežita pred Varnostnikom ali se otepata Prodajalke, bralci skozi njun žmohten dialekt beremo kritiko kapitalizma, potrošništva, korona-histerije ter eksploatacije narave. Srečno – Kekcu in vsem nam – v modernem svetu!

Drugo mesto: Kekec v puberteti, Jošt Vodušek

Čeprav je delo komedija, se začne s temo odtujenosti med starši in otroki. Mojca, ki prav dobro vidi, je čustveno slepa. Bedanec nima kletke in ne nastavlja limanic, ima pa bife, kjer se na pijačo in natakarice »ulovita« tudi Kekec in Rožle.

Zgodba je domačijska, s pristnim okusom vaškega okolja. Meščani ne razumejo razlike med Zetorjem in Johnom Deerom, pa tudi pri naročanju piva Kekec in Rožle označujeta znamki piva s precej obrabljeno, a očitno še kar trajno šalo na račun kakovosti, ki je mestno dekle ne dojema, tako kot onadva ne dojemata njenega odnosa do odnosov med spoloma.

Komični razplet dueta pod balkonom je precej znana slika. Konec začini disko veselica z erotično komičnim prizorom, ki ga naivni Rožle ne razume, in se neugodno konča tudi zaradi ponovne udeležbe drugega potencialnega zapeljivca, Kekca. Pravzaprav je na koncu pravi za Mojco tisti, ki ima pravi avto, ne traktor, kar je logičen zaključek.

Duhovita, za kratko delo dobro izpeljana fabula s primernimi zasuki in komičnimi vložki iz vaške folklore.

Tretje mesto: Kekec-kek, Miha Sever

Igra Kekec-kek se odvije v petih podobah: prva in zadnja na vrtu pred kočo, osrednje tri pa so zgoščene v notranjosti izbe. Vendar je pretirano zapisati, da se igra odvije, saj ne temelji na dramskem dejanju ali linearnem razvoju dogajanja – temelj besedila so namreč nonsens, govoričenje absurda in jezikovne igre. Tako je Pehta pehtran, ki rase in rase, Bedanec pa Danec, ki se sprašuje o svojem obstoju. Nekatere slike učinkujejo kot jutranje halucinacije Kekca, Rožleta, Mojce in Kosobrina po prekrokani noči, ko že priprava kave in zajtrka zahteva izreden komunikacijski napor, ko glasovi govorijo drug mimo drugega in redko pripeljejo do skupnega razumevanja. Dialogi so hudomušno izpisani in iskrivi, s kratkimi dialoškimi izmenjavami izkazujejo izpraznjenost smisla in nezadostnost besede pri zaobjetju izkušnje sodobnosti. Ta se izmika in mineva, tako kot pehtran ves čas »brezprizivno rase«.

Arhiv