• Občutje časa v francoski srednjeveški in renesančni književnosti

  • Miha Pintariu010d

  • Zvrst: kultura in družba
  • Jezik: slovenski
  • Ciljna skupina: odrasli
  • Leto izida: 2005
  • Založba: Literarno-umetniu0161ko druu0161tvo Literatura, Ljubljana
  • Fizični opis: 342 str., 19 cm

  • Oceni ta predmet
    (1 glas)

Knjiga prek posamičnih, klasičnih primerov iz srednjeveške in renesančne književnosti, ki se zvrstijo od 12. do 16. stoletja spregovori o razmerju protagonistov do sveta in smisla, kakor ga oblikuje njihovo občutenje »notranjega« časa. To je bodisi ciljno naravnano postajanje, bodisi perspektiva večnosti, trenutkov ali minevanja, s tem pa povezane možnosti za notranjo celovitost ali pa tragična občutja razdrobljenosti in izgube istovetnosti. Tok duhovne zgodovine različnih junakov se giblje od dinamičnega, aktivnega odnosa do stvarnosti, do pesimistične nemoči, ki se ustavi v statičnosti nedosežnih in idealnih alegorij, dokler aktivni princip z zanosom in novimi ustvarjalnimi silami zopet ne požene v renesansi.

Kaj posebnega nam danes lahko pove razmišljanje o teh na videz že oddaljenih književnostih? Avtor na to odgovarja:

Ljudje imajo pogosto težave s samim seboj in kadar so prehude, poiščejo pomoč [...] , ki jim poskuša pojasniti in razrešiti njihovo sedanje stanje z vpogledom v preteklost in z odkrivanjem morebitnih razlogov zanj. Tudi družba, kultura in civilizacija [...] je ob upoštevanju kompleksnosti v tem smislu primerljiva posamezniku [...]. Zgodovina, literarna zgodovina, zgodovina idej in mentalitet [...] morda ob marsičem drugem lahko počne prav to. [...] Ker je človek predvsem lastna preteklost, v individualnem in splošnem smislu, mora to preteklost spoznati, če želi spoznati sebe.

Iskanje priporočil

Vrsta gradiva

Jezik

Ciljna skupina

Leto izida

Tema

Format

Področje/zvrst

Ključna beseda

thl

pionirska

BZ-logo