Trubarjevi “Lubi Slovenci” ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu

V knjižici je objavljeno besedilo predavanja o freski v cerkvi Mladi Sv. Peter v Strasbourgu, ki ga je avtor imel 19. januarja 2005 za Svetovni slovenski kongres. Freska, ki je najverjetneje nastala v 14. stoletju, prikazuje poklonitev evropskih narodov Svetemu križu, pri čemer kompozicijo tvori sprevod kronanih ženskih oseb na konjih, ki v rokah držijo prapore, na katerih se nahajajo imena posameznih narodov: Germania, Italia, Gallia, Anglia, Hibernia, Frisia, Scothia, Sclavonia, Arragonia, Sicilia, Castilia, Hungaria in Polonia, čemur peš – zavoljo poganskosti – sledita še Oriens in Litavia. Po avtorjevem mnenju 1. vsa ta imena (z izjemo Orienta) označujejo že izoblikovane »nacije« in 2. ime Sclavonia označuje območje tedaj že minule Karantanije in pomeni Slovenijo. Pri tem se opira na sklep, da ne gre za splošni termin, ki bi označeval deželo Slovanov, saj je ločeno omenjena Poljska, niti ne za Slavonijo, saj je ta bila že vključena v posebej omenjeno Ogrsko. Da gre na freski za personifikacijo Slovenije, besedilo podkrepi še z drugimi primeri zgodovinskih virov, ki naj bi ravno tako že pred Trubarjevo dobo izjavljali o post-karantanskih prostranstvih s slovenskim imenom: poročilo cesarskega notarja Burcharda iz leta 1161; oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem iz leta 1512; kronika samostana Hirsau; poročilo o izkrcanju Riharda Levjesrčnega. Besedilu predavanja je pristavljen dodatek z dopolnili in pojasnili, ki podrobneje obravnavajo možnosti pojmovanja Slovenije v srednjeveških virih. V razmislek komurkoli, ki si še drzne dvomiti o izumitvi Slovencev v devetnajstem stoletju. (MG)