Osebna pričevanja in spomini imajo realno zgodovinsko vrednost: takšni viri spadajo danes med uveljavljene metode zgodovinskega raziskovanja in so vse bolj priljubljeni, saj ponazarjajo osebne usode in prikazujejo zgodovinske dogodke na načine, kakor jih ne bomo našli v običajnem zgodovinopisju, pa vendar mu dodajajo posebne podtone. Spomini starega Slovenca, Andreja Pajka, bivšega avstrijskega in Napoleonovega vojaka, nas zaradi navedbe avtorja – Josipa Jurčiča – neupravičeno navajajo na misel, da je delo plod domišljije slovenskega pripovednika. Josip Jurčič bi danes veljal za urednika in lektorja: snov je v celoti povzel po zapisu spominov Andreja Pajka, jo nekoliko okrajšal, ji dodal naslove in ji postavil smiselno zgradbo. Izvirni zapis se je ohranil do danes, transkripcija izvirnika je dostopna v Jurčičevih Zbranih delih. Ob prvi objavi v Slovenskih večernicah l. 1865 se Jurčič pod pripoved niti ne podpiše, tu najdemo le Pajkovo ime. Jurčičeva predelava nas v nekoliko šegavem tonu popelje v čase Napoleona, prek vojnega ujetništva na Francosko, nazaj v domače dežele, nato na okrutno rusko fronto in v Litvo, zadnjo postajo pred Pajkovo vrnitvijo na Kranjsko. (KKH)

Iskanje priporočil

Vrsta gradiva

Jezik

Ciljna skupina

Leto izida

Tema

Format

Področje/zvrst

Ključna beseda

thl

pionirska

BZ-logo