Newtonovo pismo

Banvillov kratki roman je napisan v obliki dolgega pisma, ki ga protagonist piše prijateljici Klio. Da bi v miru dokončal znanstveno delo o fiziku Isaacu Newtonu, najame hiško v odročni vasici. V sosednji hiši bivajo ljudje, ki jih sprva opazuje in preučuje le od daleč, kmalu pa z njimi naveže stike. Sčasoma se s precej mlajšo Ottilie zaplete v ljubezensko razmerje, čeprav je v resnici zaljubljen v Charlotte. Tako kot je v Newtonovem pismu Johnu Locku zaznati fizikovo bolečino in zbeganost, se tudi pisec znanstvenega dela vedno bolj izgublja v ljubezenskem odnosu z eno in zaljubljenostjo v drugo žensko. Načrt, da bo končal delo, s katerim se ukvarja zadnjih sedem let, se mu vedno bolj izmika in na koncu propade. Irec John Banville je med literati in bralci znan kot izjemen stilist, kar je tudi odlika romana Newtonovo pismo (1982). Roman je pravzaprav zadnji del trilogije o velikih fizikih, leta 1976 je izšel Dr. Kopernik, pet let kasneje pa še Kepler. (NA)