Pasja pomlad

V neki pariški kavarni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja se mladenič spoprijatelji s fotografom Francisom Jansenom. Povabi ga k sebi v atelje, kjer mladeničevo pozornost pritegne fotografija, na kateri sta Jansen in sloviti vojni fotograf Robert Capa. Tam so tudi trije veliki usnjeni potovalni kovčki, v njih pa natrpane fotografije, ki jih je Jansen posnel v zadnjih petindvajsetih letih. Mladenič se odloči natančno popisati in katalogizirati vse fotografije, do katerih se Jansen zdi popolnoma indiferenten. Odslej prične mladenič redno zahajati v atelje, mnogokrat tudi v odsotnosti fotografa, ki je sicer redkobeseden, zamišljen, precej skrivnosten človek. Napoči dan, ko Jansen brez besed in brez sledu izgine, po skoraj tridesetih letih pa mladenič, ki je sedaj že odrasel, podoživlja teh nekaj tednov druženja. (NA)