Čupa, prvo slovensko plovilo, in drevaki

V 2019 že petnajst let stara študija kapitana in strokovnjaka za pomorsko plovbo je bila sprva zamišljena kot etnološka raziskava, omejena na pomorstvo v zvezi s prvim slovenskim plovilom – čupo, »preprostim ribiškim čolnom iz enega debla«, a naknadno zaradi odkritja, da se ista beseda za plovilo pojavlja tudi na Ilmenskem območju v Rusiji, razširjena na polji antropologije in zgodovine. Knjiga tako odpre poglavje o monoksilnih plovilih po svetu in Evropi, zaključi pa se s poglavjema o drevakih na slovenskem in o čupi v »pravem« slovenskem Primorju med Trstom in Timavo, ki vključuje tudi piko na i v podobi slikovitih zgodb in pesmi. Ta dragoceni prispevek slovenski dediščini pa tvori okvir, ki hrani drugačno vsebino: avtor dopušča možnost, da so bili antični Veneti raznih koncev Evrope »slovanskih korenin«, a se tudi strinja s teorijo slovenske etnogeneze, po kateri naj bi se že v antičnem Zakarpatju formirani Slovenci ob vpadu Gotov razdelili na dva dela, od katerih se je eden odselil na sever, kjer je postavil temelje znamenitemu Novgorodu, drugi pa naj bi naposled prispel na območje Alp in severovzhodnega kota Jadrana. (MG)