Vrnitev Boginje

Boginja, ki se v letu 1600 n. št. kaže kot kamnit kipec, zakopan v zemljo, napove svojo vrnitev v obliki spremembe v zavesti človeštva. Približno štiristo let kasneje sedita dva mladeniča na skali blizu Šibenika in se pogovarjata. Danijel zaupa Vedranu, kako mu je odkritje nenavadne ženske figurice spremenilo življenje. Oba prijatelja sta postala študenta zgodovine, vendar Danijel pod vplivom svoje stanodajalke in nenavadnih sanj zavrača okostenele akademske nazore o prazgodovini. Osebna izkušnja, ki mu jo omogoča kipec Boginje, je zanj pomembnejša. Danijelu je dano podoživljati svoje prejšnje življenje na istem kraju, le da v času 3732 pr. n. št. Takratni prebivalci niso poznali vojn niti pomanjkanja, živeli so v harmoniji z naravo oziroma Boginjo. Danijel in njegova izbranka Zala sta se ljubila, toda Danijel je moral odpotovati na zborovanje, ker so Kurgani s severa ogrožali vsa miroljubna ljudstva. Osvajalci, ki častijo moška božanstva, so postali zato, ker so se oddaljili od Boginje. Posledica so bile slabe letine in potreba po plenjenju. Danijelu s pomočjo kipca uspe preskočiti brezno časa in ponovno navezati stik z Zalo. Izmenjujeta si izkušnje dveh različnih kultur, dokler Zale ne ubijejo Kurgani. Njeno naslednje življenje se odvija v Danijelovem času. Danijel in Vedran se odločita, da jo bosta našla s pomočjo Boginje.