Gabriel García Márquez, po prepričanju tudi sam socialist, si je v petdesetih letih prejšnjega stoletja s prijateljema Francozinjo in Italijanom zelo želel obiskati Vzhodno Evropo, ki je takrat živela po načelih komunistične politike. V potopisu se zvrsti enajst zgodb iz različnih držav vzhodnega bloka (Rusija, Češkoslovaška, Poljska, Vzhodna Nemčija, Madžarska), v katerih Márquez stanje stvari popiše z veliko humorja, čeprav razmere še zdaleč niso bile zabavne. Knjižica z dragocenimi opažanji (pol)pretekle zgodovine je v španščini prvič izšla leta 1963.