Sramota

Leta 1998 je Indijka Sarbdžit Kaur Atval prisostvovala na družinskem srečanju, ki ji je za vedno zagrenilo življenje. Vsi pogledi so bili uprti v Sarbdižino taščo, ki je ponosno oznanila, da se morajo znebiti Surdžit, Sarbdižine svakinje. Zaverovana v prepričanje, da mora ohraniti družinsko čast, je starka razkrila načrt umora. S Surdžit naj bi s pretvezo odšli na poroki v Indijo, kjer naj bi se nato zgodil umor. Kmalu po družinskem srečanju je bila Surdžit mrtva, za pripovedovalko zgodbe pa se je pričel pekel v družinskem krogu. Živela je v vsakodnevnem strahu za svoje življenje in z občutkom krivde, da takrat ničesar ni storila, da bi umor preprečila. Devet let je resnico zadrževala v sebi, dokler pod trpinčenjem svaka in tašče končno ni popustila. Izginotje in resnico je prijavila policiji, kjer so se naposled zavzeli za primer. Avtobiografska zgodba nam prikazuje življenje v nenehnem strahu mlade Indijke, priči načrtovanju umora iz časti, ter njen veliki pogum, ko je tvegala lastno življenje, da bi resnica prišla na dan, krivca pripeljala do zaslužene obsodbe in s tem zadostila pravici. (HB)