Kratki avtobiografski roman je spisan kot hvalnica morju. Winton je večino življenja preživel v predmestju Pertha, njegovi otroški spomini pa so še vedno prežeti z vonjem po vrelem katranu, kremi za sončenje in morju. Posebno mesto v njegovih spominih imajo božične počitnice, ki jih je s starši preživljal v obmorski koči, južno od Geraldtona. Na zahodni obali Avstralije, ki za Wintona predstavlja rob zemlje, so dopoldnevi namenjeni plaži, popoldan, ko vlada veter, pa si je potrebno najti zavetje. Tako je zjutraj z očetom hodil na ribolov, se potapljal ali paberkoval po sipinah, kar navdušeno počne še danes, vse popoldneve pa preždel med starimi knjigami v koči in se s knjižnimi junaki podajal na nore pustolovščine.

Winton nas v romanu povabi še v Zaliv morskih psov, edini kraj na svetu, kjer lahko pričakuješ, da boš spontano, še pred zajtrkom, božal delfine, lahko pa se z njim potopimo na koralnem grebenu in plavamo z morskimi psi kitovci ali pa se potapljamo na dah, kar prinese največjo pozabo. Da je avtor zaljubljen v ocean in ga obožuje, se čuti v vseh njegovih delih, hkrati pa do morja čuti globoko spoštovanje in se zaveda njegove mogočnosti, saj kot je sam rekel: »Ljubim morje, a morje ne ljubi mene.« (JJ)

Iskanje priporočil

Vrsta gradiva

Jezik

Ciljna skupina

Leto izida

Tema

Format

Področje/zvrst

Ključna beseda

thl

pionirska

BZ-logo