Lakota in izobilje

Zanimivo in tekoče branje o prehranskih zmogljivostih in modi prehranjevanja vse od 5. do 19. stoletja ali zgodovina skozi perspektivo želodca. Massimo Montanari, profesor za srednjeveško zgodovino na Univerzi v Bologni, se »posveča zgodovini prehrane, ki jo razume v širokem smislu kot zgodovino ekonomskih, institucionalnih in kulturnih praks«. Kot ocenjuje pisec spremne besede, Drago Kos, »prelet dolgega časovnega obdobja in kombinacija generalnega ter parcialno izostrenega pogleda zagotavljata, da je knjiga univerzalno informativna. Pritegnila naj bi zgodovinsko in kulturološko podkovano in zahtevno bralstvo, kot tudi tiste, ki so zadovoljni s teoretsko skromnejšimi (npr. kuharskimi) knjigami.« Torej za vsakogar nekaj. Ob branju se zavemo, da toliko hrane, kot je imamo na razpolago danes, nikoli ni bilo nekaj samoumevnega. Hrano je bilo treba vedno ustvariti. Kot vedno pa so bili nekateri sadeži narave bolj čaščeni kot drugi.