Razkroj oblasti

Knjiga je dobrodošel prispevek slovenske zgodovinske stroke. Avtor, ki spada v mlajšo generacijo ideološko neobremenjenih zgodovinarjev, analizira dogodke, ki so povzročili razpad jugoslovanske federacije in omogočili nastanek samostojne in demokratične slovenske države.

Slovenija je imela po 2. svet. vojni zavidljiv položaj najrazvitejše jugoslovanske republike z mejami, ki so bile odprte na Zahod, slovenski komunistični voditelji so zasedali vidne pozicije v upravljanju skupne države … Po Titovi smrti se je ob popuščanju karizme njegove osebnosti začela ohlajati »bratska ljubezen enakovrednih narodov«, federacija je tonila v politični kaos, sledila je neizogibna gospodarska kriza. Uporniška gibanja v državah Vzhodnega bloka so konec osemdesetih let prisilila rusko komunistično partijo v počasne demokratične spremembe.

V tem ozadju so tudi slovenski komunisti začeli popuščati zahtevam in pobudam civilne družbe, drugače mislečih predvsem iz vrst intelektualcev, umetnikov, ne nazadnje pa tudi mladih, ki so svojega zaveznika našli v ideologiji punka. V dilemi, ali se v imenu delavskega internacionalizma prepustiti hegemonističnim težnjam dela federacije ali pa v obrambi strniti vrste in tudi druge družbene ter politične organizacije pripustiti k upravljanju in vodenju, se je slovenska komunistična partija odločila za suverenost svojega naroda.