Odrasli pripovedovalec obuja spomine na svoje otroštvo, da bi se znebil psihosomatskih bolezni in simptomov. Vsak travmatičen spomin je podan v obliki zgodbe, ki ima svoj naslov, ilustracijo iz starega priročnika za igralce in citat iz književnosti. Prvi spomin nosi naslov Srečne družine, beli zobje, ime poze je Groza, citat je iz Macbetha, tema pa je spolna zloraba. Deček odrašča z nono, ki ga svari pred peklenskim ognjem, mu vceplja strah pred smrtjo in od njega zahteva, naj misli na Boga. Njegova mama je ločena, redko kdaj je doma, odveč ji je skrbeti za ostarelo nono, ker hoče imeti nekaj od življenja. Nona mu zaupa, da vidi duhove mrtvih, česar deček ne vidi. To, kar lahko vidi, mamine ljubimce ali njeno krajo časopisa na primer, pa mora zaradi maminih groženj zanikati. Strici in neznanec z ulice so edini moški liki v dečkovem življenju. Stric Vinko pravi: »Poba, pomni: spomini so kot davkarija, nikoli se jih ne znebiš.« (RN)

Iskanje priporočil

Vrsta gradiva

Jezik

Ciljna skupina

Leto izida

Tema

Format

Področje/zvrst

Ključna beseda

thl

pionirska

BZ-logo