Zapiski starega pokvarjenca

»Intelektualec je človek, ki pove preprosto stvar na zapleten način; umetnik je človek, ki pove zapleteno stvar na preprost način.« Kultni pisatelj nam odstira pogled skozi fasado prisiljenosti in družbenih norm na lepoto življenja v vsej svoji banalnosti. Izbor časopisnih kolumen je napisan s strastjo, hlastno, brez pretirane koherentnosti, a obenem poetično. Snov je avtobiografska, začinjena s fantazijo samotarja, bivšega mozoljavega najstnika: »Bog, le zakaj ne more biti rak, srčni napad, nekaj lepega in čistega? Bog se je posral name, to je to, Bog se je posral name!« Ni priliznjeno prijazen in tudi hinavski ne. Pod oklepom otopelega, obscenega pivca, ki ga na prvi pogled zanimajo le pijača, ženske in šport, se skrivata nežna, pohojena duša in pronicljivi opazovalec. In to je recept za intenzivno branje, kjer se boste najprej zahahljali in potem empatično namrščili. »Po mojih izračunih sem imel samo 2500 pičk, gledal pa sem 12.500 konjskih dirk in če lahko komurkoli dam kakšen nasvet, je tale: lotite se slikanja akvarelov.« To je on: Charles Bukowski. (Dobreknjige)