Andrej Nespanec

Nova stvaritev avtorske dvojice (prva je bila Močvirniki, 2012) je tokrat slikanica o Andreju, ki ima težave s spanjem. Besedilo je organizirano v tri sklope: ljubečemu maminemu zapeljevanju, s katerim sinka spravlja v posteljo, sledi pravljica za lahko noč, zaključi pa se z epizodo o sanjskem srečanju Andreja z netopirjem, ki plete sanje – seveda le, če lastnik netopirjevega bivališča spi. Tretji del besedila je torej iracionalna utemeljitev potrebe po spanju, ki Andreja prepriča. Pisateljica ima izjemno lep in izčiščen jezik, ki s tekočo in stvarno gradnjo vzbuja pristne občutke stopnjevane miline in ljubeče hudomušnosti, posebno v prvem delu. Tem zapeljivim podrobnostim se z duhovitimi barvnimi in svetlobnimi izpeljavami pridružuje tudi ilustrator. Z netopirjevim zaključnim “Lahko noč!” se besedilni del konča, ne pa tudi pripoved. Slikanica prestopi na višjo raven, ko z izvirnim nadaljevanjem in brez besed na premcu mogočne barke poleti v svet barv in oblik. Pa vendar: za popolnost slikanice bi bil dragocen uredniški poseg, ki bi sicer dobro besedilo osvobodil odvečnih delov, ki v najboljših slikanicah sijejo med vrsticami in se oglašajo iz slik samih. *Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2015, str. 55, avtor Vojko Zadravec. (KP)