Natisni to stran
V prvem od šestih delov norveške »sage« je bralcu omogočeno vstopiti v avtorjev miselni svet in tako videti in začutiti njegov dejanski svet brez olepšav in filtrov; kljub temu, da je delo nedvomno spretno napisano, je pravi razlog za hlastno branje in za silen uspeh Knausgårdove življenjske epopeje zagotovo občutek, da je popolnoma vse res. V prvem delu se avtor ukvarja z odnosom do smrti v zahodni civilizaciji, esejistična pripoved postopoma preide na spomine na obdobje odraščanja in opise odnosov, predvsem z očetom, in se zaključi s soočanjem z očetovo smrtjo. Opisi nekaterih situacij so v svoji bizarni šokantnosti in hkratni prepričljivosti hipnotični in katarzični, presunljivost pripovedi pa bo odzvanjala vse do težko pričakovanega prevoda drugega dela. (VVŠ)