Umetniška država in njeni prebojniki – mag. Marko Ogris

Ingres: Homerjeva apoteoza, 1827. Louvre Ingres: Homerjeva apoteoza, 1827. Louvre

Prizorišče: Knjižnica Šiška

Datum dogodka: ponedeljek, 12. november 2018 ob 18:00

Ciljna skupina: Mladi, Odrasli, Starejši

Tip dogodka: Arhiv prireditev

Tokrat bomo za iztočnico vzeli knjigo M. Gladwella Prebojniki in in se vprašali, kakšne kriterije bi morali izpolnjevati ustvarjalci na različnih področjih umetnosti, da bi jim danes ali v neki prihodnji (četudi utopični) umetniški državi bili pripravljeni priznati enak status zvezdnikov družbenega napredka, kot ga danes uživajo gospodarska podjetja, če kot izvozniki uspejo na globalnem trgu in s tem prispevajo k dvigu materialnega BDP države.

Ker se umetniki z vseh področij z dviganjem BDP države in odpiranjem novih delovnih mest praviloma ne morejo hvaliti - kako naj jim torej v naši prihodnji umetniški državi priznamo status prebojnikov?

Morda s tem v deželi, katere identitetna zgodovina se posebej opira na umetnost - s posebnim poudarkom na pomenu literature (ne le Prešerna in Cankarja), likovne umetnosti (ne le iimpresionistov), arhitekture (ne le Plečnika), gledališča, glasbe, fotografije, filma, arhitekture itd. - ne bi smeli imeti posebnih težav!

Kako sta prav filozofija in umetnost na vseh področjih človekove ustvarjalnosti od prazgodovine do interneta poskrbela za ključne preboje v našem razumevanju smisla biti in človeškosti človeka?

Ali danes še razumemo ta prebojni potencial umetniških del?