Zois je lahko na lahek način prišel samo do sodobnih tiskov, že nekaj desetletij stari pa v knjigarnah niso bili več na voljo. Prav tako jih ni mogel veliko dobiti v antikvariatih, saj jih na Kranjskem ni bilo, na Dunaju pa so tovrstne knjige ponujali kvečjemu redko. Zois je zato starejše slovenske knjige iskal pri zasebnikih in v cerkvenih knjižnicah, tudi s pomočjo informatorjev, kakršen je bil kmet Anton Gubanc. Protestantske knjige je lahko odkrival še v luteranskih deželah Svetega rimskega cesarstva in v večjih avstrijskih mestih, vendar so ga pri tem že zgodaj omejevale zdravstvene in pozneje tudi finančne težave. V takšnih okoliščinah seveda ni mogel zbrati vseh dotedanjih slovenskih tiskov, čeprav je bil skupaj s sodobniki prepričan, da se je temu cilju že precej približal.

Doc. dr. Luka Vidmar je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ukvarja se s književnostjo, likovno umetnostjo in kulturo v dobi baroka in razsvetljenstva na Slovenskem, med drugim s knjižno cenzuro, Akademijo operozov in Zoisovim krogom. Leta 2013 je objavil knjigo Ljubljana kot novi Rim: Akademija operozov in baročna Italija, leta 2016 pa je v Frankfurtu izšla njegova knjiga A Slavic Republic of Letters: The Correspondence between Jernej Kopitar and Baron Žiga Zois.

Predavanje bo spremljala razstava Razsvetljenstvo v dragocenih tiskih Slovanske knjižnice: razstava ob 200-letnici smrti Valentina Vodnika in Žige Zoisa, ki bo med 16. septembrom in 30. oktobrom na ogled v preddverju Slovanske knjižnice.