Pričevanje - Aleš Šteger in Jure Tori

Prizorišče: Knjižnica Otona Župančiča

Datum dogodka: četrtek, 24. september 2020 ob 18:00

Ciljna skupina: Odrasli, Starejši

Tip dogodka: Arhiv prireditev

»Pričevanje« je literarno glasbeni dogodek, v katerem spremljamo soočanje in performens, šepet in ples, koncert in tišine. Avtorske skladbe Jureta Torija se na odru pogovarjajo, včasih kontrastirajo, drugič prepletajo, s teksti iz nove knjige Aleša Štegra Pričevanje (založba Pivec).

Teksti vztrajno hodijo po rezilu med odprtostjo poezije in faktografijo zvestobe dogodku, ki preči avtorjevo družinsko zgodbo in prizore iz zagonetne in pogosto tudi okrutne polpretekle zgodovine Evrope.

Koncert in obenem pripoved s subtilnim dramaturškim lokom, izpeljana predano v šamanističnim obredju, ki je doslej očarala poslušalce in gledalce v Šanghaju, Parisu, Berlinu in drugod po svetu, v Sloveniji pa je še nismo videli.

Aleš Šteger predstavo opisuje kot glasbeno/besedno obredje in nadaljuje:

»Začelo se je z nedolžnim skupnim nastopom za delegacijo tujih založnikov v teatru v Piranu, potem pa naju je v naslednjih dveh letih poneslo na razne konce sveta. Nastopila sva v Šanghaju, v Parisu, Berlinu, v Salzburgu in drugod. In vsepovsod je bilo nekaj drugega, nekaj drugačnega kot »koncert« ali »branje«. Bil je obenem obred, performens, glasbeni spektakel, priklicevanje prednikov, recital, poplesavanje, delavnica sladke ironije in še kaj.

V glasbeno-pesniškem dogodku Jure igra svoje skladbe, jaz pa svoje pesmi. Skupaj pa nastane nekaj, kar ni ne od enega ali drugega, nekaj drugega. Drugo v nas.Imela sva srečo, da sva lahko pridobila režiserja Jana Cvitkoviča in njegovo izjemno ekipo, da so z nama posneli video. Ne video - nastala je prava pesem v gibljivih slikah«.

O literatu

Aleš Šteger, rojen 1973 na Ptuju, živi v Ljubljani. Avtor več kot samostojnih 15 knjig poezije, romanov, esejev in knjig za otroke. Je eden najbolj prevajanih sodobnih slovenskih besednih ustvarjalcev. Objavlja tudi v mednarodno uglednih časopisih in revijah kot so The New Yorker, Boston Review, Neue Zürcher Zeitung, Süddeutsche Zeitung, TLS, Lettre International. Bavarska Akademija umetnosti ga je l. 2016 ob podelitvi prestižne mednarodne nagrade Horst Bienek opisala kot »enega najbolj izvirnih evropskih pesnikov današnjega časa«.

Aleševo ustvarjanje pogosto presega meje literature. Razstavljal je skupaj s slikarjem Dušanom Fišerjem ali samostojno, nazadnje na Kochi-Muziris Arts Biennale v Indiji, kjer je izvedel veliko instalacijo 15 metrov visoke piramide z notranjim blodnjakom, posvečene politično preganjanim pesnikom. Pogosto sodeluje z glasbeniki. Kot libretist je sodeloval s skladateljema Urošem Rojkom in Vitom Žurajem, z avstrijskim glasbenikom Petrom N. Gruberjem in skupino Godalika. Je soscenarist in pisec besedila za celovečerni dokumentarni film o mejah v srednji Evropi z naslovom Brezmejno/Beyond Boundaries nemškega režiserja Petra Zacha).

Je soustanovitelj in programski direktor založbe Beletrina ter idejni vodja mednarodnega pesniškega festivala Dnevi poezije in vina. Leta 2012 je bil vodja programskega sklopa Terminal 12 v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Je dejaven kot prevajalec iz nemškega in španskega jezika, v prvi vrsti poezije (prevodi izborov pesmi Pabla Nerude, Ingeborg Bachmann, Bottfrieda Benna, Petra Huchla, Olge Orozco, Césarja Valleja, Walterja Benjamina).

Je prejemnik slovenskih in mednarodnih nagrad, med njimi Nagrada Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec zadnjih dveh let (1996), Veronikina nagrada (1998), Rožančeva nagrada (2007), Pesniško žezlo (Makedonija, 2006), Best translated book award (ZDA, 2011), nagrada AATSEL (American Association of Teachers of Slavic and East European Languages, ZDA, 2011), prestižne nagrade Bavarske akademije umetnosti za pesniški opus Horst Bienek Prize 2016, ter Velike oljenke mesta Ptuj (2017).

Je prejemnik naziva »chavalier de l'ordre des arts et des lettres«, ki ga podeljuje Minister za kulturo republike Francije, dopisni član bolgarske Akademije znanosti in umetnosti, od leta 2014 dalje redni član Akademije lepih umetnosti (Akademie der Künste) iz Berlina in od leta 2018 dalje redni član nemške Akademije za literaturo in jezik Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung) in Bavarske akademije lepih umetnosti (Bayrische Akademie der Schönen Künste). Aleševi teksti so bili že več krat vključeni v slovenski šolski program ter uvrščeni na slovensko in mednarodno maturo.

O glasbeniku

Harmonikar in komponist Jure Tori igra melodije, ki dišijo po vinu in zemlji, poeziji in plesu. Igra intimne zgodbe v svojem lastnem glasbenem dialektu. Igra nizko in visoko, od rudniških rovov pod zemljo do 2000 metrov visoko v Alpah. Tiho in intimno pa tudi glasno s svojo legendarno folk punk skupino Orlek na velikih odrih. Predvsem pa vselej melodično ter prijetno za uho. Jure Tori ustvarja in igra glasbo, ki diši po vinu in zemlji, poeziji in plesu in hkrati hrepeni po soncu, kadar je ujeta v temnih rudniških rovih. S svojim avtorskim pečatom riše zgodbe, ki si jih ni težko predstavljati.

Kultni status virtuoza črno belih tipk si je prislužil že kot „zaščitna znamka“ in harmonikarski sprožilec zasavske polka punk folk rock skupine Orlek, samosvoj zvočni značaj „solistične kariere“ pa je najprej izrazil v duetu z avstrijskim kontrabasistom Ewaldom Oberleitnerjem, s katerim je posnel zelo opaženo zgoščenko „Odsev spomina“(2006).

Intimistično kemijo klasike, jazza in folka je z novimi zvočnimi praksami razvijal v zasedbi Tori Trio, v katero je za zgoščenko „Najin dan“(2009) vključil indijskega tolkalca Ganesha Anandana, za „Wine cafe“(2012) pa še argentinskega kitarista Eduarda Contizanettija. Slednjega je zamenjal kubanski kitarist Ariel Cubria, Jure Tori pa je vmes posnel še harmonikarski solistični recital z naslovom „Tisti“(2012). Tori Trio je z leti in predrugačeno, „na tango dišečo“, zvočno zasnovo prerasel v kvartet Tori Tango, k novi zvočni podobi pa je v veliki meri prispeval novi član zasedbe, avstrijski violinist Kurt Bauer. Po izidu prvenca „For One Touch“(2016) je v skupino prišel in odšel italijanski kitarist Sergio Giangaspero, kitarist Matjaž Stošić in argentinska pevka Gabriela Alarcón pa sta postavo skupine dopolnila v kvartet.

Njegove pesmi izhajajo v učbenikih za harmoniko, njegova glasba pa je prisotna tudi v animacijah Dušana Kastelica, filmih Metoda Pevca ter raznih dokumentarnih oddajah v Sloveniji in Avstriji.

V svoje projekte vključuje glasbenike z vsega sveta - Avstrije, Italije, Kube, Argentine, Indije, Češke – ter z njimi redno nastopa. Ustvaril je nekaj svojih skupin, kot so Tori Tango, Tori Trio, Jurski par, Tori Story, Orlek, Flora & Paris …

Med drugim je nastopal v New Yorku (CBGB), Sydneju (FOX filmski studiji), Pekingu, Buenos Airesu, Moskvi, Londonu, Parizu, Pragi, Bratislavi, Dunaju (Porgy & Bess, Folks Theatre), Sao Paolu, Montevideu, Milanu, Zagrebu, Ljubljani, ruskem Tveru (Filharmonija) … Igral je v parlamentih v Bruslju, na Dunaju in v Ljubljani.

Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Nastavitve zapri