Če je bilo prvo srečanje namenjeno ženski, prizemljeni besedi, se bomo tokrat v tretjem srečanju povzpeli z moškimi avtorji proti vrhovom. V knjigah, ki opisujejo male in velike vzpone so predstavljene življenjske resnice, ki jih je Matjaž Kmecl zapisal s humorjem, Nejcu Zaplotniku pa so predstavljale način življenja.

Knjiga Toni Morrison Jazz je roman z ritmom mnogoterih glasov, ki se povežejo v simfonijo v New Yorku 20. let prejšnjega stoletja.

Roman Diši po ljubezni je zgodba o mladi ženski, ki se znajde sredi pomembnih življenjskih odločitev. V knjigi, ob branju katere potujemo po celotni Sloveniji, glavno junakinjo Mijo spremljamo pri iskanju njenega lastnega jaza, njene sreče in poslanstva, ki jo osrečuje in ki si ga je nevede izbrala že dolgo tega. 

Carlos Pascual je mehiški pesnik in publicist, ki si je dom in družino ustvaril v Sloveniji, kjer je aktiven na literarnem področju, ustanovil pa je tudi neodvisno gledališče Pocket Teater.

Ian McEwan nam v dramatičnem romanu V imenu otroka postavlja vprašanje, ali se je v težkih osebnih trenutkih mogoče uspešno spopasti s kriznim primerom v službi. Ugledna sodnica družinskega prava bo kot že tolikokrat ponovno spoznala, da »noben otrok ni otok« in da primeri ne obstajajo zgolj v sodni dvorani. 

Na našem aprilskem srečanju bomo predstavili precej knjig, ki jih morda že poznamo, ampak so šele v zadnjem času prejele različne slovenske in mednarodne literarne nagrade. Obeta se nam kup kakovostnih knjig, ki jih bomo lahko prebirali najmlajšim, svetovali mladim in brali tudi sami.

Človek človeku volk; vzgledi, ki smo jih prezrli. K razmišljanju nas bodo povabile knjige Modrost volkov: kako razmišljajo, načrtujejo in skrbijo drug za drugega, Po volčje: romanet o volkovih, ljudeh in naravnih pojavih, Filozof in volk: pouk iz divjine o ljubezni, smrti in sreči.

Gabriele Clima je za svoj mladinski roman Sonce med prsti leta 2017 prejel italijansko Andersenovo nagrado za najboljšo knjigo za mlade bralce nad 15 let. Razburljiva pripoved o nenavadnem začetku prijateljstva dveh najstnikov v najbolj občutljivih letih, o osebnostni rasti ter o brezpogojnem sprejemanju drugačnosti. 

Roman Invalidna sorojenca (1974) pisatelja Egona Bondya je veljal za »biblijo« češkega undergrounda, ki je v njem prepoznal svoj alternativni življenjski slog in zavestno odločitev za izstop iz mainstreama, pa tudi posmeh potrošniškim idejam policijske države in parodiranje znanstvene fantastike, v katero so organsko vpletene filozofske teme. 

V aprilu bomo na prvem srečanju brali roman Marianne Fredriksson: Anna, Hanna in Johanna.