Na drugem srečanju se bomo dotaknili resnične zgodbe Bakhiti. Istoimenski roman Bakhita večkrat nagrajene francoske pisateljice Véronique Olmi je pretresljiva pripoved o deklici, ki jo pri sedmih letih v Sudanu ugrabijo trgovci s sužnji.

Na prvem srečanju se bomo pogovarjali o avtobiografskem romanu francoske pisateljice Marguerite Duras z naslovom L’amant (v prevodu: Ljubimec), ki je bil leta 1984 nagrajen s prestižno literarno nagrado Prix Goncourt. Duras nas popelje v čas francoske Indokine, kjer spremljamo očem prikrito intimno razmerje med dvema v mnogem različnima si ljubimcema.

Novo sezono bralnih druženj bomo odprli z romanom Novorojen italijanske pisateljice Margaret Mazzantini. Zgodba je tenkočuten preplet preteklosti in sedanjosti. Petdesetletna Gemma po petnajstih letih z najstniških sinom obišče Sarajevo, mesto, ki je usodno zaznamovalo njeno življenje. Ob snidenju z zvestim prijateljem Gojkom Gemmo preplavijo boleči spomini in glodajoča resnica, katerim ne more ubežati. 

Angleški pisatelj Chris Cleave v romanu Zlato oriše zgodbo dveh prijateljic, tekmovalk v dirkalnem kolesarstvu in večnih nasprotnic v bitki za olimpijsko zlato. Zoe je svojevrstna odvisnica, vajena zmag in jo porazi navdajajo s strahovito jezo. Kate je čustvena in čuteča ženska, predana svoji družini. Skupaj z možem Jackom sta prisiljena športne ambicije podrediti skrbi za bolno hčer Sophie. V razpletu dogodkov se zlagoma razkrivata osebni zgodbi tekmovalk in skrbno varovana skrivnost iz preteklosti, ki ju je usodno povezala.

Sodobni nemški pisatelj Bernhard Schlink v romanu Bralec pod površjem zgodbe o bivši taboriščni paznici Hanni in mlajšem ljubimcu Michaelu po plasteh lušči osebnosti glavnih junakov. Tenkočutno odstiranje zastavlja bralcu številna vprašanja in ga vabi v širši pogled na stiske in odločitve posameznika. 

Četrto srečanje bo posvečeno romanu alžirske avtorice Assie Djebar, ki nosi naslov L’amour, la fantasia. V njem se prepletata in dopolnjujeta osebna zgodba ženske pripovedovalke ter zgodovina.

Pisateljica Aurelie Valgones v duhovitem romanu Stara mama v koprivah razkriva francoske stereotipe malomeščanskega življenja. Nergavi Ferdinand Brun, stanovalec v večnadstropni hiši, postaja po ženini smrti še odljudnejši. Ko ga življenje potisne v koprive, se pekoča zel izkaže za zdravilno, saj mu obudi veselje do življenja.

Na tretjem srečanju, prvenstveno namenjenemu dijakom in dijakinjam, bomo preko romana Bonjour Tristesse govorili o najstniških medosebnih odnosih, žalosti in še marsičem. Avtorica Françoise Sagan je roman spisala pri rosnih 18. letih, s čimer je izzvala ogorčenje takratne javnosti. Te zanima zakaj? V Mestni knjižnici Ljubljana je dostopen tudi slovenski prevod romana Dober dan, žalost.

Karel Glastra van Loon v najbolj prevajanem nizozemskem romanu Sad strasti tenkočutno razgrinja nenavadno ljubezensko zgodbo napisano v slogu napete kriminalke. Razkritje šokantne resnice po ženini smrti pretrese glavnega junaka in vabi v razmislek o odgovornosti posameznika na razplet dogodkov.

Na drugem srečanju se bomo pogovarjali o romanu priznanega maroškega pistelja Tahara Ben Jellouna z naslovom Partir (v prevodu: Oditi). Ta opisuje neustavljivo željo mladih, izobraženih Maročanov in Maročank po odhodu v tujino, vselej v upanju na boljše življenje.