Tako kot se dviguje nadmorska višina, se spreminja pokrajina in njeni ljudje. Nasmejana lica nepalskih otrok nadomesti veselje tibetanskih otrok. Ko pa v Lho zgodaj zjutraj opazujemo rumeno oranžni osemtisočak Manaslu, ki ga obarvajo prvi jutranji žarki, ostanemo brez besed.

Etiopija oziroma Abesinija, kot so to deželo nekoč imenovali, je tisočletna vzhodnoafriška država. Skozi zgodovino je Etiopija veljala za deželo, kjer se cedita med in mleko in kjer vladajo pravični vladarji.

Tritedensko raziskovanje dežele se začne na severu v Mandalayu, kjer so tržnica žada, izdelovanje zlatih lističev, ogled starodavnih templjev in pagod ter kraljeve palače popolnoma navdušili. Menihi vseh starosti vas spremljajo na vsakem koraku, tu se vse prodaja in kupuje na velikih pisanih tržnicah.

Na jugu najdemo Afriko še v tisti prvobitni podobi. Namibija, Bocvana, Zimbabve in Zambija so dežele neskončnih sipin, preklete Obale skeletov, prvobitnih ljudstev, čudovite pokrajine Wasserkoppe in izjemnih naravnih rezervatov, kot so Etoša, delta reke Okawango, Chobe in Viktorijini slapovi. Nekatere dežele so bolj uspešne, druge manj; vsem pa je skupno, da so drugačne, preproste in lepe.

Profesionalna načrtovalka potovanj vam bo predstavila, na kaj vse moramo biti pozorni, ko načrtujemo potovanje. Začne se z izbiro primerne potovalne destinacije. Opozorila vas bo, na katere obveznosti moramo pomisliti pred odhodom.

V dveh mesecih potovanja po Peruju in Ekvadorju sva s prijateljem videla praktično vse možne pokrajine. S čolnom sva plula po amazonski džungli in iskala jaguarja, bila nad 5000m nadmorske višine, hodila po vulkanih in občudovala ledenike.

Zakaj potujete v take dežele? je zbirka potopisnih kratkih zgodb, med katerimi so bile nekatere že objavljene v Delovi Sobotni prilogi in Pogledih, druge pa so bralca s pričujočo knjigo dosegle prvič. Geografsko se zgodbe raztezajo čez Bližnji vzhod, Afriko, del Azije pa vse do Evrope, vključujoč Slovenijo. Vsaka zgodba prinaša obilo zgodovinskih ali sodobnih dejstev in je z avtoričinim pristnim stikom z domačini odličen vpogled v neko drugo, za nas eksotično, okolje. Meja med dokumentarnim in umetniškim besedilom je zabrisana, kar zgodbe naredi za prvovrstno branje.

Gabriel García Márquez, po prepričanju tudi sam socialist, si je v petdesetih letih prejšnjega stoletja s prijateljema Francozinjo in Italijanom zelo želel obiskati Vzhodno Evropo, ki je takrat živela po načelih komunistične politike. V potopisu se zvrsti enajst zgodb iz različnih držav vzhodnega bloka (Rusija, Češkoslovaška, Poljska, Vzhodna Nemčija, Madžarska), v katerih Márquez stanje stvari popiše z veliko humorja, čeprav razmere še zdaleč niso bile zabavne. Knjižica z dragocenimi opažanji (pol)pretekle zgodovine je v španščini prvič izšla leta 1963.

Mireille je letos na tekmovanju špehbomb, žaljivemu tekmovanju na Facebooku, kjer sošolci izbirajo najbolj debele in grde sošolke, osvojila šele tretjo mesto. Po navadi je bila vedno prva, kdo sta torej novinki, ki sta ji prevzeli ta »laskavi« naziv? Mireille se ju odloči obiskati in skupaj skujejo nenavaden načrt: s kolesom bodo odpotovale v francosko prestolnico, na poti pa bodo prodajale klobasice – tudi vegetarijanske! Bolj, ko kolesarijo po čudovitem francoskem podeželju, več zanimanja požanjejo na družabnih omrežjih in medijih. Njihova pot jih pripelje do sprejema pri francoski predsednici, a prav vsaka od njih ima svoj načrt, ki ga kani uresničiti v Elizejski palači. Odličen mladinski roman ceste, ki bo v odličnem prevodu Katje Zakrajšek vase posrkal in nasmejal ne samo mladino, ampak tudi njihove starše.

Podali se bomo v Iran, državo, ki obiskovalce s svojo drugačnostjo, skrivnostnostjo in nepredstavljivo gostoljubnostjo lokalnega prebivalstva preseneti v vseh pogledih.