Spletni viri

V MKL so vam na voljo elektronske knjige slovenskih založb, do katerih lahko dostopate preko spletnega portala Biblos.

Do določenih leposlovnih in strokovnih elektronskih knjig ali revij pa je v celotnem besedilu mogoče brezplačno dostopati preko sledečih prosto dostopnih spletnih strani, ki vam jih priporočamo:

Digitalna knjižnica UL

Portal DiKUL predstavlja enotno vstopno točko do informacijskih virov Univerze Ljubljana na enem mestu. Omogoča iskanje po arhivih del UL in drugihinformacijskih virih ter dostop do znanstvenih člankov, diplomskih, magistrskih in doktorskih del Univerze.

eZISS

Ponudba izbranih slovenskih besedil, ki vključujejo faksimile, prepise, znanstvene komentarje ter video posnetke.

Google Books

Iskanje in predogled milijonov knjig iz knjižnic in knjigarn z vsega sveta, tako novosti kot klasikov. Do gradiva v javni domeni je omogočen polni dostop in kopiranje.

Google Scholar

Omogoča iskanje po akademskih besedilih objavljenih na spletu ali dostopnih v knjižnicah. Zajema znanstvene članke, tehnična poročila, teze, knjige in spletne strani z akademsko vsebino.

HighWire Press

Portal ponuja več kot 1500 revij, referenčnega gradiva, knjig in več kot 4 milijonov polnobesedilnih tekstov. Ima več kot 70 od 200 najbolj pogosto citiranih znanstvenih revij. V svoji zbirki ima čez 2 milijona naslovov dostopnih brezplačno.

Internet Archive

Neprofitna digitalna knjižnica, ki ponuja dostop do milijonov brezplačnih elektronskih knjig, filmov, zvočnih posnetkov ter hrani arhiv več kot 150 bilijonov spletnih strani.

JournalSeek

Baza odprtodostopnih znanstvenih revij, ki jih objavlja več kot 4.500 akademskih založnikov.

Librivox

Največja spletna knjižnica zvočnih knjig, ki jih iz knjig v javni domeni prostovoljci pretvorijo v zvočne knjige. Katalog zajema več kot 4.500 brezplačnih zvočnih knjig (junij 2011), od tega je 90 % zbirke v angleščini, skupaj je zbirka na voljo v 33 jezikih.

Manybooks

Več kot 29.000 brezplačnih e-knjig, ki jih lahko berete na svojih dlančnikih, mobilnih telefonih, tablicah itn.

Mrežnik NUK

Portal z več kot 330 izbranimi informacijskimi viri namenjenim iskanju znanstvene in strokovne literature, kot so: elektronske revije, knjige, enciklopedije, slovarji; bibliografski zapisi o člankih, knjigah, disertacijah; statistični podatki, zvočni posnetki ter druge informacije.

Online books

Ponuja več kot milijon brezplačnih knjig na spletu, ki pa jih ni mogoče prenesti na računalnik ali druge naprave. Knjige so razvrščene v posebne kategorije, kot so Prepovedane knjige, Ženske pisateljice in druge.

PROJEKT GUTENBERG

Ponuja 36.000 brezplačnih in kvalitetnih e-knjig. Projekt temelji na pomoči več tisoče prostovoljcev.

ScienceDirect

Gre za eno največjih spletnih zbirk znanstvenih raziskav na svetu. Ponuja več kot 2.500 znanstvenih revij, skoraj 10 milijonov člankov ter več kot 9.500 knjig. Brezplačno so dostopni povzetki večine člankov, za celotni tekst pa se je potrebno naročiti.

Scirus

Najobsežnejši iskalnik za iskanje znanstvenih vsebin na svetovnem spletu. Z njim iščemo preko 410 milijonov spletnih strani z znanstveno vsebino.

Scribd

Največje socialno omrežje, ki omogoča deljenje in iskanje pisnih dokumentov na spletu in mobilnih napravah.

The National Academies Press

Ponujajo več kot 4.000 naslovov za brezplačni prenos na računalnik (v formatu PDF). Gre za naslove s širokega spektra znanstvenih področij.

Wikibooks

Zbirka knjig z odprto vsebino, ki jo lahko vsakdo ureja. Gre za učbenike, anotirana besedila, navodila za uporabo in priročnike.

Wikipedija

Prosta enciklopedija, ki jo soustvarjajo sodelavci z vsega sveta. S klikom na povezavo za urejanje, ki jo najdemo na skoraj vseh straneh Wikipedija, lahko vsakdo kadarkoli ureja katerikoli članek.

Wikivir

Zbirka izvornih besedil v kateremkoli jeziku, ki jih lahko vsakdo ureja. Gre za knjige, listine, pisma, posamezna besedila, arhivsko gradivo itd. Na Wikiviru trenutno delujeta tudi dva študentska projekta: Slovenska leposlovna klasika in Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil.

Knjižnični katalogi so urejeni popisi gradiva ene ali več knjižnic. Vključujejo popis vsega gradiva, ki je na razpolago uporabnikom knjižnic. Katalogi nudijo več načinov iskanja: po avtorju, po naslovu, po vsebini in po drugih karakteristikah.
Uporabljajo ga obiskovalci knjižnice in knjižnično osebje:

• uporabnikom omogoča iskanje gradiva in informacijo o tem, ali je gradivo na voljo in kje;
• knjižničarjem je v pomoč pri dajanju informacij in pri dopolnjevanju knjižnične zbirke.

COBISS/OPAC

COBISS je knjižnični informacijski spletni servis, ki povezuje večino slovenskih knjižnic in informacijskih centrov.

COBISS/OPAC je javno dostopen računalniški katalog, ki knjižnicam in uporabnikom omogoča spletni dostop do bibliografsko-kataložnih baz podatkov v sistemu COBISS in drugih baz podatkov, tako domačih kot tujih:

• COBIB – vzajemna baza bibliografsko-kataložnih zapisov, za katero podatke prispeva več kot 400 slovenskih knjižnic,
• COLIB – podatki o slovenskih knjižnicah,
• CONOR – normativna datoteka osebnih in korporativnih imen,
• SGC – splošni geslovnik,
• CORES – serijske publikacije,
• ELINKS – dostop do e-publikacij.

V vseh naših enotah lahko sami ali ob pomoči knjižničarjev uporabljate osebne in javne računalnike za brskanje po katalogu COBISS/OPAC . Če gradivo ni dostopno pri nas, vam ga na vašo željo lahko priskrbimo z medknjižnično izposojo.

Po lokalnem elektronskem katalogu COBIS/OPAC MKL iščete na sledeč način:

• izberete vse oddelke (iščete po gradivu vseh knjižnic MKL) ali posamezni oddelek (iščete po gradivu izbrane knjižnice MKL);
• v osnovna iskalna polja (avtor, naslov, leto izida, ključne besede, itd.) vtipkate želene iskalne zahteve. Iskanje lahko omejite po jeziku, vrsti gradiva ali označite, da vas zanimajo le elektronski viri;
• kliknete poišči in pregledate seznam zadetkov, gradiva;
• s klikom na želeno gradivo s seznama se vam pokažejo njegovi bibliografski podatki;
• podatki o stanju zaloge povedo, koliko izvodov gradiva je v knjižnici, koliko in v katerih knjižnicah je prostih izvodov za izposojo in kje v knjižnici se gradivo nahaja.

WorldCat

je največji svetovni spletni knjižnični katalog ter mreža servisov, ki omogoča:

• iskanje gradiva po več knjižnicah istočasno in naknadno lociranje tega v najbližji knjižnici,
• iskanje knjig, glasbe in videov v več kot 470-ih jezikih in narečjih,
• iskanje člankov in digitaliziranega gradiva, ki si jih lahko neposredno ogledate ali prenesete na svoj računalnik,
• omogoča uporabo storitve Vprašaj knjižničarja, kakršnega uporabljamo tudi v Sloveniji,
• izgradnjo osebnega profila, ki omogoča uporabo orodji spleta 2.0,
• objavo komentarja in oceno gradiva in dopolnjevanje informacij o gradivu.

Evropska knjižnica

(The European Library) je portal evropskih nacionalnih knjižnic, ki nudi uporabnikom dostop do evropskih knjižničnih zakladov (knjig, revij, znanstvenih revij) iz različnih virov v digitalni ali digitalizirani obliki.

Omogoča iskanje in pridobivanje gradiv, nekatere brezplačno, druge v zameno za plačilo.

Med dragocenostmi si je na portalu možno ogledati tudi redkosti, kot sta npr. Magna Carta ali Gutenbergova biblija ter druge kulturne zaklade svetovnega pomena.

Pomoč pri iskanju

Stik: Mojca Šavnik, dlib.si@nuk.uni-lj.si, 01/2001 167

Open Library

je spletni projekt odprtega dostopa, ki želi popisati vsako knjigo, ki je bila kadar koli izdana. Trenutno vsebuje več kot 20 milijonov bibliografskih zapisov.

Če je knjiga na voljo v digitalni ali digitalizirani obliki, jo je mogoče tudi neposredno prebrati. Katalog navaja tudi povezavo, kjer si je knjigo mogoče izposoditi.

Baza omogoča pregled:

• vseh del posameznega avtorja,
• vsa dela z istim naslovom,
• vse izdaje posameznega dela.

Za vas smo izbrali in uredili spletne strani, ki nudijo informacije o knjižničarstvu, založništvu, kulturi in javni upravi. Za dodatne predloge nam pišite.

• Knjižničarstvo
• Kultura
• Javna uprava

Digitalna kulturna dediščina so digitalizirani viri in dokazi človeške zgodovine in kulture, ne glede na njihov izvor, razvoj in ohranjenost, ter s tem povezane kulturne dobrine. Originalna gradiva kulturne dediščine predstavljajo kolektivni spomin naroda in imajo zato veliko materialno, kulturno, zgodovinsko in strokovno vrednost. Zato je v nacionalnem in evropskem interesu, da se izvirniki varno hranijo in ohranijo v obliki in stanju, v katerem so bili arhivirani.

dLib

Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si je spletni portal za dostop do slovenskega digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov. Ponuja prosto iskanje po virih in dostop do digitalnih vsebin: člankov, fotografij, zemljevidov, plakatov in zvočnih posnetkov.

KAMRA

Regijski portal KAMRA je spletni informacijski sistem, ki združuje informacije s področja domoznanstva, kot jih zdaj na tradicionalen način zbirajo in posredujejo splošne knjižnice in druge lokalne kulturne in izobraževalne ustanove. Portal z enega mesta omogoča dostop do digitaliziranih vsebin, polnih besedil, informacij, programov in projektov ter s tem skrajšano, poenostavljeno in ciljno usmerjeno iskanje podatkov.

Europeana

Evropska digitalna knjižnica – Europeana omogoča dostop do več kot 15 milijonov digitalnih objektov v obliki slikovnega gradiva, besedil, avdio ter video vsebin. Poleg gradiv knjižnic ponuja tudi gradivo muzejev, arhivov in multimedijskih arhivov.

DEDI

DEDI je prva slovenska digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine. Ponuja pregled štirih vrst dediščine: nepremično, premično in živo kulturno ter naravno dediščino, in sicer v treh okoljih: v sklopu digitalne enciklopedije, v interaktivnem spletnem atlasu Geopedija ter v trirazsežnostnem geografskem informacijskem sistemu Gaea+.