Prikazovanje člankov po ključni besedi: Pulitzerjeva nagrada za književnost - Mestna knjižnica Ljubljana

Vrnitev: o iskanju očeta v izgubljeni deželi

Vrnitev: o iskanju očeta v izgubljeni deželi

Spomladi 2012 so Hišam Matar, njegova žena in mati odpotovali v domovino, da bi dokončno razvozlali in odkrili usodo leta 1990 skrivnostno izginulega Hišamovega očeta. Avtor v svojih spominih pripoveduje o lastnem in očetovem življenju, nekdanjim libijskim diplomatom pri Združenih narodih. Zaradi težke politične situacije in neodobravanja režima je bila družina Matar primorana prebegniti iz Libije, vse do Kenije. Tam pa so očeta ugrabili in ga zaprli v razvpit zapor Abu Salim. Po nekaj pismih se je za njim izgubila vsaka sled. Več kot 30 let se je Hišam trudil, da bi odkril njegovo skrivnostno izginotje in usodo, toda vsa naprezanja nikakor niso prinesla želenih rezultatov. Zgodba o življenju in smrti, o ljubezni med očetom in sinom, polna bolečine in upanja. Je čutna osebna izpoved, ki je bila leta 2017 nagrajena tudi s Pulitzerjevo nagrado. (HB)
Več
Lišček

Lišček

Lišček je tretji roman kultne ameriške pisateljice Donne Tartt, rojene leta 1963 v Greenwoodu. Glavni lik romana je mladi Theodore Decker, ki je v bombnem napadu v newyorški galeriji, kamor sta se z materjo zatekla pred dežjem, ostal sam na svetu. Tik pred katastrofo mu je mama opisovala sijajno mojstrovino mojstra Fabriciusa Lišček, ki jo je Theo ob iskanju poti iz ruševin vzel s seboj. Naletel je na umirajočega starca, ki mu je dal družinski prstan in mu naročil kam naj ga odnese, kar je Theo naredil, ko je uvidel, da matere ni več, očetovega naslova ni imel, staremu očetu pa zanj ni bilo mar. V hiši umrlega gospoda Weltyja mu je odprl njegov poslovni partner Hobie, mojster za obnavljanje starin, s katerim je v hipu začutil močno povezanost. Zgodba je tekoča, prepričljiva, napeta, preplet umetnosti, filozofije, kriminala ter socialnih elementov. (JP)
Več
Vsa ta nevidna svetloba

Vsa ta nevidna svetloba

Avtor je Američan, rojen leta 1973 v Clevelandu. Pisec predvsem kratkih zgodb je za svoj drugi roman, Vsa ta nevidna svetloba, leta 2014 prejel Pulitzerjevo nagrado. Dogajanje je postavljeno v trideseta leta dvajsetega stoletja, v čas vzpenjajočega se nacizma. V Parizu odrašča šestletna, slepa deklica Marie-Laure, ki večino časa preživlja v narodoslovnem muzeju, kjer je zaposlen njen oče, ki je ključar in čuvar muzejskih zakladov. Medtem se osemletni Werner v berlinski sirotišnici posveča brkljanju po tehničnih predmetih in zaradi velike nadarjenosti kmalu začne popravljati radie in gospodinjske aparate v soseščini. Njegov dar opazijo tudi nacisti, ki ga izšolajo v nadvse koristnega vojaka nemške vojske. Usodi obeh junakov se združita ob koncu vojne v bombardiranem Saint Maloju. (JP)
Več
Zarota bebcev

Zarota bebcev

Junak te tragikomedije je Ignacij J. Reilly, eden bolj odbijajočih protagonistov, ki jih najdemo v sodobni literaturi. Je zavaljen lenuh, sicer magister srednjeveških študij, ki sovraži vse, kar je ameriškega, pri tridesetih letih še vedno živi na račun matere, ki je ne spoštuje in jo neprestano trpinči, osebni higieni ne namenja posebne pozornosti, ves čas nosi zeleno lovsko kapo, večino časa pa preživi v svoji sobi, v kateri piše monumentalno kritiko sodobne družbe. Kot sodobni Don Kihot se Ignacij odpravi iskat zaposlitev po ulicah slikovitega New Orleansa ... Usoda knjige je bila sprva podobno tragična kot usoda njenega avtorja. Kot prvenec je bila namreč napisana na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, nato pa avtor ni uspel najti založnika in je zato pri dvaintridesetih letih naredil samomor. Ko je knjiga vendarle izšla, je bila nagrajena s Pulitzerjevo nagrado. (AB)
Več
Ure

Ure

Zgodba o treh ženskah, ki iščejo vsaka svoj smisel življenja. Vsaka živi v drugem času in okolju, povezujejo pa jih hrepenenje in strahovi. Virginia Woolf se v zgodnjih dvajsetih letih na obrobju Londona bojuje s sabo in pisanjem Gospe Dalloway. Laura Brown, žena in mati, v Los Angelesu po koncu druge svetovne vojne prebira knjigo Gospa Dalloway in išče moč za velike spremembe v svojem življenju. Clarissa Vaughan, sodobna različica Gospe Dalloway Virginie Wolf, živi v sedanjem New Yorku in se poslavlja od prijatelja Richarda, pesnika, ki umira za aidsom ... Pretanjen hommage Virginii Woolf, dobitnik Pulitzerjeve nagrade za literaturo, ki je doživel tudi uspešno upodobitev na filmskih platnih. (TP)
Več
Tatovi na obisku

Tatovi na obisku

Nenavadna zgodba o prepletanju poti različnih protagonistov, ki ob rockovsko-punkovski glasbi v knjigo vstopajo v obdobju zadnjih štiridesetih let. Imajo navidez vse, a v svojem bistvu so krhki in negotovi. Glavna junaka romana sta nekoč uspešni glasbeni manager Bennie, ki je v krizi srednjih let, in njegova pomočnica Sashia, ki obiskuje psihiatra in se poskuša ozdraviti kleptomanije, ter njuni prijatelji, sorodniki in ljudje, s katerimi se srečujeta. Avtorica je bila za roman nagrajena s Pulitzerjevo nagrado za književnost. (TP)
Več
Ljubljena

Ljubljena

Roman Ljubljena nas popelje v čas po ameriški državljanski vojni okoli leta 1870, kjer pobližje spoznamo usodo mlade temnopolte sužnje Seth. Suženjstvo je osrednja tema romana, osrednji motiv, znan že iz Medeje, pa je zločin nad lastnim otrokom. Seth na vse pretege želi potlačiti težko preteklost, toda ta se ji vedno znova prikazuje. Prizorišče romana je hiša 124, ki je tudi nekakšen koncept življenja, in v kateri živita Seth ter njena hči Denver. V prepričanju, da v njej straši duh Sethinega umrlega otroka, hišo ostali družinski člani zapustijo. Sčasoma se pri hiši pojavi mlado dekletce, ki trdi, da ji je ime Ljubljena, nihče pa z gotovostjo ne ve, kdo je in kaj želi v hiši. Edinstveno, skrivnostno, globoko, nemalokrat trpeče in nikakor lahkotno branje. Za razumevanje roman mnogokrat kriči po večkratnem branju in dodatnem prebiranju literature o suženjstvu v Združenih državah. Avtorica Toni Morrison je vodilna predstavnica afroameriških pisateljic, ki je leta 1993 kot prva temnopolta književnica prejela Nobelovo nagrado. Za roman Ljubljena je bila leta 1988 odlikovana z Pulitzerjevo nagrado, po romanu pa je bil posnet tudi film, katero glavno vlogo Seth je odigrala Oprah Winfrey. (HB)
Več
V vrtincu

V vrtincu

Zgodba te knjižne klasike se začne na plantaži Tara v Georgii na predvečer ameriške državljanske vojne. Scarlett O'Hara je lepa glavna junakinja, roman pa saga o njenem življenju, ljubeznih in željah, ki se porajajo na ameriškem jugu med državljansko vojno. Za roman je avtorica Margaret Mitchell dobila Pulitzerjevo nagrado, po izidu je služil kot literarna osnova mnogim ustvarjalcem. Tudi Victorju Flemingu, ki je leta 1939 po njem posnel znameniti film z Vivien Leigh (Scarlett O'Hara) in Clarkom Gableom (Rhett Butler) v glavnih vlogah. 222 minut dolg film je dobil deset oskarjev.

Več
Ne ubijaj slavca

Ne ubijaj slavca

Smo v letu 1935 v Alabamu v Združenih državah. Kljub recesiji otroka mestnega odvetnika preživljata mirne dni v predmestni hiši, ko začne v njuno življenje vse bolj vstopati zunanji svet. Neki temnopolti moški je obtožen posilstva belega dekleta in njun oče, izvesta na ulici, na sodišču brani tega zamorca ... Roman je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja takoj po izidu postal velika uspešnica, nagrajen je bil tudi s Pulitzerjevo nagrado, po njem pa je bil posnet film z Gregoryjem Peckom v vlogi odvetnika (1962).

Več
Nekaj vijoličastega

Nekaj vijoličastega

Celia je temnopolto dekle, stara 14 let in noseča z lastnim očetom. Prisiljena je v poroko z zemljiškim zakupnikom Albertom in tako spozna vso surovost trdega življenja na ameriškem jugu v začetku 19. stoletja. Ves čas turobnega zakona si Celia dopisuje s sestro Nettie, ki je ni videla že desetletja, njenega odgovora pa nikoli ne dobi. Ko pa nekoč Alberta ni doma, Celia odkrije skrit cel sveženj pisem ... Roman, nagrajen s Pulitzerjevo nagrado, po katerem je Steven Spielberg leta 1985 posnel film Barva škrlata, nagrajen z več oskarji.

Več
Stran 1 od 2

Napovednik

Koledar

« Avgust 2019 »
Po To Sr Če Pe So Ne
      1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31  

thl

pionirska

BZ-logo