Pomlad je mesec prebujanja narave, živih barv, zvokov, vonjav, svetlobe in novih energij. Kakor vsa živa bitja tudi ljudje močno občutimo to vsakoletno renesanso življenja.

Kakšna sta bila mišljenje in odnos filozofov in filozofinj do ljubezni in erotike od antike do 20. stoletja? 

Mar ni bila na svojem začetku, v antiki, filozofija najprej usposobljena za doseganje zadovoljstva, življenjske vedrine in radosti? Na kakšen način je bil antični človek srečen s pomočjo teorije in preudarnosti, moderni človek pa je na to pozabil vsej siceršnji obsedenosti z iskanjem sreče navkljub? 

Čeprav vemo, da bo planet Zemlja še zelo dolgo naš edini dom sredi neskončne praznine vesolja, imamo vse bolj vtis, kot da peščica najmočnejših in najpremožnejših ljudi že danes računa na svoj rezervni planet.

Če se zdi, da ima eros kot strastna ljubezen danes še vedno pomembno vlogo v naših življenjih, pa bi to težko trdili za prijateljstvo ali philio - ne glede na številna spletna socialna omrežja, kjer se "prijatelji" štejejo v stotinah.

Kakšno vlogo ima Nietzschejev pojem dionizičnega  v zgodovini filozofije? Kako lahko to dragoceno in specifično človekovo stanje duha in telesa reinterpretira sodobna humanistika, kadar poskuša misliti sodobno razmerje med svetovi živega (človek, zavest in vsa organska narava) in svetovi umetnega (virtualni svetovi tehnike in umetne inteligence).

Ob knjigi Ervinga Goffmana z gornjim naslovom, se bomo vprašali, kako se v medčloveških odnosih vzpostavlja posameznikov jaz, ki vsakodnevno prihaja v stike z raznimi drugimi.

govorili bomo o razliki med mitološkim, filozofskim in znanstvenim tipom človeka v zgodovini Zahoda od začetkov v stari Grčiji do obdobja razsvetljenstva v novem veku. 

Tokrat bomo za iztočnico vzeli knjigo M. Gladwella Prebojniki in in se vprašali, kakšne kriterije bi morali izpolnjevati ustvarjalci na različnih področjih umetnosti, da bi jim danes ali v neki prihodnji (četudi utopični) umetniški državi bili pripravljeni priznati enak status zvezdnikov družbenega napredka, kot ga danes uživajo gospodarska podjetja, če kot izvozniki uspejo na globalnem trgu in s tem prispevajo k dvigu materialnega BDP države.

Ali sodobnemu človeku za »spodobno življenje« zadošča že dovolj natančno poznavanje ter spoštovanje lastne kulturne tradicije? Ali, nasprotno, vse tesnejše srečevanje ljudi, skupne težave in iskanja rešitev zanje, izmenjava blaga, idej in povezovanje sveta, od nas zahteva vedno boljše poznavanje vseh drugih miselnih, duhovnih in religioznih tradicij?