Nizozemski slikar Johannes Vermeer (1632–1675) je okoli leta 1665 upodobil neznano dekle z modro ruto in bisernim uhanom. Slika je dobila ime Dekle z bisernim uhanom. Po knjižni uspešnici z istim naslovom avtorice Tracy Chevalier je bil leta 2003 posnet film. Glavna junakinja romana je šestnajstletna Griet, hči obubožanega in slepega slikarja keramičnih ploščic, ki mora iti za služkinjo k Vermeejevim na katoliškem koncu mesta Delft. Pričakajo jo kopica otrok, kupi neopranega perila, težavna Vermeerjeva žena in njena škodoželjna hčerka, vplivna Vermeerjeva tašča, njena ljubosumna služkinja in končno tudi sam Vermeer, ki ji naloži dodatno delo pri pripravljanju barv za svoje slike. Vermeerjevi so popolnoma odvisni od krajevnega vplivneža, ki si zaželi portret novega dekleta. Med modelom in slikarjem se razvije zatajevana zaljubljenost, obenem pa začne Griet dvoriti mesarjev sin. V romanu nastopa tudi van Leeuwenhoek, pionir mikroskopije.

Zakaj potujete v take dežele? je zbirka potopisnih kratkih zgodb, med katerimi so bile nekatere že objavljene v Delovi Sobotni prilogi in Pogledih, druge pa so bralca s pričujočo knjigo dosegle prvič. Geografsko se zgodbe raztezajo čez Bližnji vzhod, Afriko, del Azije pa vse do Evrope, vključujoč Slovenijo. Vsaka zgodba prinaša obilo zgodovinskih ali sodobnih dejstev in je z avtoričinim pristnim stikom z domačini odličen vpogled v neko drugo, za nas eksotično, okolje. Meja med dokumentarnim in umetniškim besedilom je zabrisana, kar zgodbe naredi za prvovrstno branje.

"Živimo v času preboja novih tehnologij, ki z eksponentno hitrostjo prodirajo v vse pore družbe. Velik del družbe spremembe sprejema skoraj nezavedno. Le nekaj let nazaj smo na primer v roke prvič vzeli pametni telefon ali opravili nakup prek spleta, danes pa se nam to zdi del vsakdana. Zato je knjiga Četrta industrijska revolucija koristno branje za vsakogar, ki želi razumeti prihodnost. Avtor podaja natančen pregled novih trendov, tehnologij, novih poslovnih modelov. Kot navdušence nad razvojem nas poleg velikih prednosti in priložnosti opozori tudi na nevarnosti, ki jih ta prinaša predvsem na področju sodelovanja, zlorabe tehnologij, moralnih in etičnih dilem. V prihodnosti se bodo morale vlade, javni sektor, gospodarstvo in celotna družba aktivno ukvarjati z iskanjem ustreznih rešitev, da se bomo zmogli, kot zaključuje avtor, kot človeštvo dvigniti na višjo raven skupne in moralne zavesti."

- Rok Vodnik

Avtorici Sally Rooney se je s pričujočim romanom kljub mladosti (stara je osemindvajset let) uspelo prebiti v sam vrh irskih literarnih ustvarjalcev, revija Guardian je delo uvrstila na seznam 100 najboljših knjig 21. stoletja, prestižne literarne nagrade se kar vrstijo.

Glavna junaka Marianne in Connell, nadpovprečno inteligentna mladostnika iz različnih družbenih slojev, svoje skrivno ljubezensko razmerje začneta že v srednji šoli, dinamika njunega odnosa se spreminja skozi leta zorenja na fakulteti.

Priča smo njunim osebnim stiskam, željam, iskanju prostora pod soncem med vrstniki, v družbi. Predvsem njun poseben medosebni odnos, neomajno prijateljstvo v trenutkih obupa, tolažba in zavetje, ki ju najdeta drug v drugem, so presežki pripovedi, ki definira pojem ljubezni v vsej njeni biti.

Roman, ki je prava literarna mojstrovina, zajema in precizno opiše življenje glavnega junaka Lazarja Lindta v carskem, sovjetskem in postsovjetskem obdobju. Lazar, ki ima nejasen izvor, je najdenček akademika Čaldonova in njegove žene Marusje. Že kot fantič kaže izjemno inteligenco in nadarjenost za naravoslovne vede in je brez pretiravanja genij. Na drugi strani njegove genialnosti je precej težavna osebnost, ki za sabo v življenju marsikoga pusti opustošenje, za nameček pa je v vseh težavnih obdobjih Rusije praktično nedotakljiv. Hladnega in brezčutnega ga v življenju mnogim aferam navkljub prevzameta le dve ženski, pokojna »krušna mati« Marusja in enainštirideset let mlajša Galina Petrovna, ki se mora z njim poročiti, brez da bi pri tem imela kaj besede. Leta bežijo, Galina ob geniju postaja vedno bolj zlobna in usoda hoče, da po materini smrti skrbi za svojo vnukinjo, sinovo hči Lidočko, ki je po dedku podedovala – genialnost. Izjemno obetavna balerina pa s svojo krhko osebnostjo ne zmore nositi bremena preteklosti in grehov svojih prednikov, zato postane žrtev.

»Ta roman, je moj obračun s to politično elito in s tem, kaj so nam naredili. Občutek je še slabši, ko se človek spomni, koliko ljudi je stradalo in koliko imetja je uničeno, da danes imamo to kaj imamo.« Josip Mlakić o kriminalki »Crni gavran i bijele vrane« To je okvir za avtentičen prikaz stanja sedanje družbe v Bosni. Raziskava umora mladeniča Safeta Hodžića preiskovalce vodi od Travnika in Viteza do Zenice in Sarajeva. Sledimo kriminalistom Vinku in Sadiku, ki sta v vojni bila na nasprotnih straneh, danes pa lovita svoj delež v skorumpiranem sistemu. Lažni preroki, poudarjena religioznost, nacionalna nestrpnost jim ne moreta do živega. Krijeta hrbet en drugem do konca. Vinko, ki preživi do konca zgodbe, rezultate preiskave ne preda nadrejenim, ampak tistemu za katerega ve, da bo brez skorumpiranega sistema izvršil pravico. Krvavo, ampak pravično v državi »ceneni domislici hohštaplerskih zajebanovin«, kot jo doživlja eden od likov iz romana. V MKL najdemo novejše Mlakićeve knjige »Bezdan« (2016) in »Skica u ledu« (2018).