Prikazovanje člankov po ključni besedi: druge literarne nagrade - Mestna knjižnica Ljubljana

Beli zobje

Beli zobje

Ta kompleksen in obsežen roman je avtoričin prvenec, ki ga je izdala pri komaj petindvajsteih letih in zanj pobrala vse najpomembnejše britanske nagrade. Protagonista sta Samad (priseljenec iz Bangladeša) in Anglež Archie, ki sta prijatelja še iz druge svetovne vojne, ter člani njunih družin. Skozi roman spremljamo skoraj stoletno zgodovino obeh družin, vsake iz drugega konca sveta. Njihove usode so prepletene bolj, kot se zdi na prvi pogled, povezane pa so tudi z nekaterimi zgodovinskimi dogodki, kot je denimo potres v jamajški prestolnici Kingston leta 1907. Delo se osredotoča na multikulturno angleško družbo z vsemi prednostmi in slabostmi vred. Izbiro sicer resne in težke tematike zaokrožujejo tipični angleški humor, cinizem in zanimiv prikaz urbanega okolja in kulturnih razlik med vsemi, ki ga naseljujejo. Po romanu je bila posneta tudi relativno uspešna angleška nadaljevanka. (NA)
Več
Trilogija

Trilogija

Trilogija poleg Šolskega zvezka, ki je prvi od romanov, vsebuje še kratka romana Dokaz in Tretja laž. Dokaz se nadaljuje prav tam, kjer se je Šolski zvezek končal. Eden od dvojčkov, Claus, zbeži čez mejo, drugi, Lucas, se vrne v hišo stare mame. Slednji se nam sedaj prikaže v bolj človeški luči, saj z ljubeznijo skrbi za pohabljenega otroka Mathiasa, zaljubi se v Claro in živi normalno življenje. Prav tako še vedno piše v šolski zvezek. O Clausu ne izvemo ničesar, dokler se na koncu romana ne vrne v Malo mesto. Njegov prihod pa razkrije šokantno resnico – državni organi zanikajo obstoj tako Clausa kot Lucasa, zapiski iz šolskega zvezka pa so fikcija. Zadnji del Trilogije, Tretja laž, stvari na videz postavi na svoje mesto. Prvi del romana pripoveduje Lucas, ki je sedaj na smrt bolan v zaporu. Otroštvo, ki ga opisuje, je popolnoma drugačno od tistega v Šolskem zvezku. Odraščal je brez brata, pri stari mami, v zvezek pa je zapisoval laži. Drugi del romana pripoveduje Klaus (in ne Claus), ki ga je Lucas nekako uspel najti. Klaus je do Lucasa hladen in ga ne prizna za brata, čeprav ga je ob snidenju prepoznal. Sedaj svoje otroštvo opisuje Klaus. Izvemo, da sta se dvojčka ločila stara komaj nekaj let, ko je mati z revolverjem ubila očeta, mati je nato pristala v psihiatrični bolnišnici, Klaus pa je nekaj časa živel z očetovo ljubico in njeno hčerko. Njihovi odnosi so bizarni, nenavadni. Trilogija se konča z Lucasovim samomorom. (NA)
Več
Šolski zvezek

Šolski zvezek

Mati svoja otroka, dvojčka, med divjanjem druge svetovne vojne iz Velikega mesta odpelje v Malo mesto k stari mami, ki je hladna, kruta in skopuška ženska. Tukaj se v neizprosnih razmerah začne njun boj za preživetje, hitro namreč ugotovita, da sta pravzaprav prepuščena sama sebi. Babica, ki ju kliče kuzlina sinova in je do njiju tako fizično kot psihično nasilna, se kmalu znajde v podrejenem položaju. Dvojčka terorizirata in izsiljujeta tudi druge: oficirja, poštarja, župnika, celo lastnega očeta pod pretvezo pošljeta v gotovo smrt na minsko polje. Vse, kar se jima dogaja, zapisujeta v šolski zvezek. Agota Kristof, sicer Madžarka, je bila tudi sama žrtev druge svetovne vojne. Z možem in hčerko je zbežala Švico, kjer se je začela učiti francoskega jezika in v njem tudi pisati. Slog in kratki, odsekani stavki brez odvečnih pridevnikov so pravzaprav rezultat osnovnega znanja jezika, hkrati pa prispevajo še k večji dramatičnosti. (NA)
Več
Stvari, ki jih ne narediva

Stvari, ki jih ne narediva

Andrés Neuman zagotovo sodi med najbolj pronicljive sodobne pisce kratkih zgodb. V zbirki Stvari, ki jih ne narediva so zgodbe zbrane v petih sklopih, pri čemer vsak sklop vsebuje pet zgodb. Sklopi so zelo premišljeno razdeljeni tematsko, tako se avtor v prvem posveča predvsem odnosu med moškim in žensko, v drugem sorodstvenim in družinskim vezem, v tretjem pa beremo zgodbe ljudi tik pred smrtjo – nekaterim se življenja končajo, drugim ne. Četrti sklop govori o človeški nedolžnosti, peti pa se posveča literaturi in jeziku. V postmodernističnem duhu avtor zgoraj naštetim sklopom doda še Zgodbarjeve dodekaloge, ki so nekakšna opažanja samega procesa pisanja zgodb. Neumanov slog je vsekakor izviren, nenavaden, celo nepričakovan, nekatere zgodbe pa že skoraj abstraktne. (NA)
Več
Aktovka

Aktovka

Nekega dne je Tsukiko, odrasla samska ženska v poznih tridesetih letih, v svoji stalni gostilni srečala nekdanjega profesorja japonščine. Zapletla sta se v pogovor ob katerem sta obujala spomine. Oba sta živela sama, Tsukiko je bila prepričana, da v ljubezni nima sreče, profesor pa je pred kratkim izgubil svojo ženo. Srečanja ob dobri hrani in sakeju so postajala pogostejša in nič več naključna. Oba sta si želela bližine drugega in očitna starostna razlika ju prav nič ni motila. Tsukiko, ki jo je profesorjeva drugačnost pričela privlačiti, se je vanj kmalu tudi zaljubila. Sprva se je zdelo, da ji profesor čustva ne vrača, a kmalu se je vse spremenilo … Prečudovita ljubezenska zgodba, napisana v preprostem jeziku, polna čustev in medsebojnega spoznavanja. Roman je leta 2001 prejel tudi Tanizakijevo nagrado. (HB)
Več
Zakonsko življenje zlatih ribic

Zakonsko življenje zlatih ribic

Rdeča nit vseh petih zgodb Zakonskega življenja zlatih ribic je vzporejanje odnosov med živalmi in ljudmi. Avtorica med vedenjem in medsebojnimi odnosi obeh išče in najde mnogo podobnosti, morda ni odveč niti podatek, da se je prvotni delovni naslov zbirke glasil Notranja žival. Par zlatih ribic je v marsičem podoben protagonistki in njenemu partnerju, borba proti invaziji ščurkov v stanovanju prikazuje boj posameznika proti sistemu, glivice pa so prispodoba toksičnega ljubezenskega odnosa. Guadalupe Nettel je prepričana, da so vezi med živalskimi in človeškimi bitji lahko enako zapletene, kot so vezi med ljudmi. (NA)
Več
Telefonski klici

Telefonski klici

Roberto Bolaño, ki je zares cenjen postal komaj po smrti, ko je izšlo tudi veliko njegovih del, nas v zbirki kratkih zgodb kratkočasi z nenavadnimi prigodami. Protagonisti zgodb so največkrat pisatelji in pesniki, ki se bodisi ukvarjajo z vsakodnevnimi tegobami svojega poklica bodisi poskušajo preživeti v bizarnem ljubezenskem razmerju. Mnogokrat niti ne vemo natančno, ali gre za avtobiografske ali fiktivne zgodbe. Zbirka štirinajstih kratkih zgodb je razdeljena na tri sklope, za katere pravzaprav ne moremo reči, da jih med seboj loči kakšna posebna rdeča nit, ki bi bila značilna za posamezen sklop. Zgodbe ponujajo pestro dogajanje, od nesrečne ljubezni s skrivnostnim umorom, prijateljevanja z ruskim mafijcem in hkrati afero z njegovo ljubico, dialoga dveh detektivov o orožju, refleksije nekdanje porno igralke … V svetu Roberta Bolaña je biti pisatelj vse prej kot dolgočasno. (NA)
Več
Siva dama

Siva dama

Šestindvajsetletna Lana živi kot podnajemnica skupaj s sostanovalko Ivo. Po naravi je vihrava in jezikava, zato težko obdrži službo. Imela je nekaj kratkotrajnih razmerij s poročenimi moškimi. Ker potrebuje denar za najemnino, sprejme delo tajnice v podjetju AvanTel. Njen šef Aleks je sploh ne bi vzel, če zanjo ne bi posredovala skrivnostna dama v sivem. Aleks ji že takoj na začetku pove, da jo bo trpel le tri mesece. Kot direktor je nedostopen in nesramen, tako da mu Lana sama pri sebi reče prasec. Toda pod površino njunega odnosa se skrivata močna strast in vzajemna privlačnost. Dama v sivem hoče to izkoristiti. Želi, da se Aleks zaljubi v Lano. Lana sprejme njeno igro, misleč da si bo s tem zagotovila službo, vendar se stvari zasučejo drugače. Sama se do ušes zaljubi v Aleksa in mu v trenutku iskrenosti prizna vse. Izkaže se, da je siva dama v resnici Aleksova žena, ki umira za rakom in možu prikriva svojo bolezen. Lana začuti globoko ljubezen do Aleksa, zato mu pusti čas, da sam ugotovi, kaj on čuti do nje. Šele ko Lana odkrije ljubezen v sebi in je ne išče več pri drugemu, Aleks ponovno vstopi v njeno življenje in postaneta par. Avtorica, dobitnica nagrade Onino pero 2013, je napisala tudi roman Hotel Lavanda. (RN)
Več
Salt Creek

Salt Creek

Hester Finch živi leta 1874 s sinom in Charlesom v Angliji, vendar jo spomini popeljejo dvajset let nazaj, ko je še živela v Coorongu v Južni Avstraliji. Takrat je bila najstnica. Njen očka je po vrsti neuspešnih podjetniških idejah svojo družino pripeljal iz bogatega okolja v Angliji v oddaljeno Avstralijo. Preponosen, da bi sprejel pomoč tasta in tašče, je začel iz nič kot kmet. Želel je civilizirati domorodce, zato je imel aboridžinskega dečka Tulla skoraj za člana družine. Ko ji je mama umrla pri porodu, je Hester začutila, da družina potrebuje njeno pomoč. Tako so minevala leta in otroci so odraščali. Čeprav se je Hester zaljubila v Charlesa, enega redkih moških, ki je občasno prišel na obisk, se ni hotela z njim poročiti, ker ni želela zapustiti svoje družine. Toda ko njena sestra Addie zanosi, očka nažene Tulla in se po rojstvu dojenčice Grace odloči, da jo bo dal v rejo, hčerki Addie pa bo poiskal bogatega belega ženina. Roman obravnava različna pojmovanja ljubezni, dolžnost do družine in kolonializem. (RN)
Več
Me slišiš?

Me slišiš?

Tri monodrame, vse že uprizarjane, so prepletene v koherenten avtobiografski roman z neobičajno formo in izvirno vsebino. Mojstrsko ubesedena razmišljanja sodobne mlade umetnice so prepletena z raznovrstnimi travmami, problemi in njenim spopadanjem s svetom in njegovimi sistemi. Brezkompromisen ekshibicionizem v funkciji razgaljanja resničnosti. (VVŠ)
Več
Stran 1 od 5

Napovednik

Koledar

« April 2019 »
Po To Sr Če Pe So Ne
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30          

thl

pionirska

BZ-logo