Prikazovanje člankov po ključni besedi: druge literarne nagrade - Mestna knjižnica Ljubljana

Mrzla koža

Mrzla koža

Glavni junak preživi otroštvo in mladost v sirotišnici na Severnem Irskem, potem pa postane aktivist v boju za irsko neodvisnost. Razočaran nad zahodno družbo zapusti Evropo in se zaposli kot meteorolog na nekem samotnem otoku blizu Antarktike. Kje je prejšnji meteorolog? Zakaj ga ni prišel pozdravit? Bivši aktivist kmalu ugotovi, da otok vsako noč napadajo pošasti iz morja. Če bo hotel preživeti, bo moral združiti moči z edinim prebivalcem otoka, svetilničarjem Batísem Caffójem. Tako se aktivist ponovno znajde v vojni. Oba moška se vdajata tako sli po ubijanju kot tudi spolni strasti v razmerju do udomačene pošastke Aneris. Irski aktivist sčasoma v sebi začuti spoštovanje do pošastke in morda celo ljubezen. Batís sledi samo svojim nagonom in bi rad nadaljeval z vojno, medtem ko želi aktivist skleniti premirje. Prvenec s primesmi fantastike in protivojnim sporočilom je dobil leta 2002 nagrado Ojo Crítico de Narrativa. (RN)
Več
Frančiška

Frančiška

Frančiška je rahločutno štirinajstletno dekle, ki se je zaradi mamine bolezni prisiljeno preseliti k svoji babici – babnici, ki je pred tem še nikoli ni videla. V največji stiski ji pomaga poezija. Sanja o tem, da bi postala pesnica, čeprav so pesniki izključno moški. Spoznava nove prijatelje, si pridobi prvo sovražnico in se sooča s prvo ljubeznijo. Medtem ko ugotavlja, da vendarle obstajajo tudi ženske pesnice, tudi sama naredi prve korake v svet pesništva. S pomočjo poezije se sooči z mamino boleznijo in z družinsko preteklostjo. (MS)
Več
Petnajst psov

Petnajst psov

Grška bogova Hermes in Apolon se v krčmi v Torontu pogovarjata o naravi človeštva. Apolon meni, da ljudje niso nič boljši ali slabši od denimo bolh ali slonov. Hermes je mnenja, da so ljudje nekaj posebnega, ker imajo jezik. Bogova prideta na misel, da bosta petnajstim psom v veterinarski kliniki podarila človeško inteligenco, in če bo vsaj eden med njimi umrl srečen, bo Apolon leto dni služil Hermesu. Tako se v slogu starih grških basni začne pripoved v Trinidadu rojenega Kanadčana. Psi si s pridobitvijo zavesti zaželijo svobode. Pobegnejo od gospodarjev, se združijo v trop in odkrijejo nov pasji jezik. Zdaj bi se eni radi pogovarjali in celo ustvarjali pesmi, drugi pa hočejo zatreti zavest in mišljenje, ker si želijo postati čisto navadni psi. Vendar poti nazaj ni več. Namesto pasje preprostosti pride do boja za oblast, hinavščine, sebičnosti, zatiranja in celo umorov. Edini pes, ki umre srečen, je Prince, ker v sebi začuti ljubezen do svojega bivšega gospodarja. (RN)
Več
Živeti

Živeti

Kitajski romanopisec in esejist Yu Hua se je rodil leta 1960 in je odraščal v času kitajske kulturne revolucije, ki je njegovo pisanje močno zaznamovala. Po naslovnem romanu je bil leta 1994 posnet film, ki je bil na Kitajskem nekaj let prepovedan; to je močno dvignilo njegovo popularnost, prav tako pa tudi branost tega čudovitega dela. Zgodba se dogaja v zelo razburkanem času kitajsko-japonske vojne, državljanske vojne med komunistično in nacionalno stranko, v času nastajanja Ljudske republike Kitajske, Maovih odredb ter kulturne revolucije. Skozi te silovite družbene spremembe spremljamo bogatega Fuguija, ki zakocka celotno premoženje ter družino prepusti revščini in stradanju. Kot da to še ne bi bilo dovolj, ga nacionalna armada prisili v vojno, iz katere se komaj reši; a tudi doma ga ne čaka nič dobrega: zvesta žena mu zboli in umre, hči umre na porodu, vnuček se zaduši s fižolom... A Fugui, ki je zdaj starec, navkljub vsem tragedijam, ki so ga doletele, živi. (JP)
Več
Pravi dogodek

Pravi dogodek

Štiriinpetdesetletni pisatelj Jan je povabljen na umetniški festival v Oslu. Ko ima čas, igra računalniške igre, preučuje nemško teroristično skupino RAF in si dopisuje s prijateljem Evženom. V Pragi ima službo, ki je ne mara. Po internetu spozna triindvajsetletno Kájo, s katero se občasno srečuje. Zaradi njenega navdušenja se seznani s češkimi filmi iz sedemdesetih let. Druži se tudi z Evženovim prijateljem Spakom. Ko Evženu zaradi birokratskega zapleta zarubijo hišo, za katero sta z ženo Jolando mukoma zgradila svoji poklicni karieri, in mora Jolanda poiskati psihiatrično pomoč, začnejo trije prijatelji v obliki duhovitih diskusij razpravljati o tem, ali naj človek stoji križem rok v takšnih družbenih razmerah ali pa je bolje kaj ukreniti proti korupciji, tudi če to dosežeš le z nasiljem. Je pravi dogodek teroristično dejanje? V obliki kratkih odstavkov in z iskrivimi dialogi se avtor odlikuje s pretanjenim češkim humorjem. Za roman Pravi dogodek je leta 2014 prejel nagrado Magnesia Litera. (RN)
Več
Skromni darovi

Skromni darovi

Roman je dopisovanje med bratoma, živečima na različnih koncih sveta. Mlajši Vukašin, mestna srajca, uspešen dramatik, v New Yorku išče svoje mesto na gledališki sceni. Starejši brat Živa, človek krute realnosti z izkušnjo vojne, samooklicani poznavalec ruske zgodovine in voznik kamiona v rodnem Banatu, se na pragu štiridesetih sprašuje o smislu svojega življenja. Skozi dopisovanje se jasno izrisuje njuna različnost. V sporočilih se dotakneta osebnih stisk, ljubezni in ljubic, doživljanja staršev, starih staršev in vsakodnevnih življenjskih izzivov. Navkljub razdalji je med njima živa medsebojna bratovska podpora ob presenetljivem dogodku, ki usodno poseže v družinsko dinamiko. Zgodbo odlikuje humor, ki obudi nostalgijo po nedavnih časih. (MK)
Več
Avtist in poštni golob

Avtist in poštni golob

Pisatelj je iraški begunec, sicer inženir, ki je leta 1998 pred vpoklicem v vojsko prebežal na Nizozemsko, se naučil jezika in začel pisati. Za naslovni roman je leta 2011 dobil nagrado Evropske unije za književnost. Kljub zahtevni temi je roman napisan lahkotno in duhovito (morda celo malce posmehljivo) ter nudi zelo dober vpogled v življenje avtističnega protagonista. Geerta je sedemnajstletna Janine spočela ob zakajanju s prijatelji, ki so izbrizgano seme s slamico vpihnili vanjo. Vedno pijana mlada mati je s sinom živela v stanovanju poleg Centra za ponovno uporabo, kjer je bila blagajničarka, Geert pa je v prostorih Centra iskal povezavo z življenjem, ljudmi in stvarmi, s katerimi se je še najbolje razumel. Medtem ko pri dekletih nikakor ni mogel ugotoviti, kaj od njega pričakujejo, pa je pri izdelavi in sestavljanju raznih naprav iz odsluženih predmetov ter izdelavi čudovitih glasbil pokazal neverjetno nadarjenost. (JP)
Več
Katherine, Katherine

Katherine, Katherine

Colin, najstniški genij, ki se kratkočasi z anagrami, se neprestano zaljublja v dekleta z imenom Katherine. Ko ga pusti zadnja (že devetnajsta), se zaradi srčnih bolečin odloči napisati matematični izračun, ki bi pokazal, ali bo razmerje kratkega diha ali pa bo trajalo dlje. S prijateljem Hasanom se odpravita na "roadtrip" in kmalu končata v majhnem mestecu, nekje bogu za hrbtom na ameriškem jugu. Tu spoznata simpatično Lindsey in njeno mamo, ki jima ponudi počitniško službo. Medtem ko se Colin ubada z enačbo in predvsem s samim seboj, se jima zgodi točno tisto, česar se Colin najbolj boji – nepredvidljiva prihodnost. Njuno potovanje in Colinovo piflarsko izražanje, še bolj pa Hasanov občutek za humor, bosta nasmejala tudi tiste najbolj resne bralce in bralke. (MŠ)
Več
Brezno

Brezno

Avtor, filmski ustvarjalec in esejist, se je rodil v Kolumbiji leta 1942, večino odraslih let pa je preživel v Mehiki. Roman, za katerega je leta 2003 prejel nagrado Romula Gallegosa, je ostra, s kletvicami prezačinjena kritika skorumpirane kolumbijske družbe, politike nasilja, cerkve in je v svoji neposrednosti naravnost srhljiv. Zgodba govori o družini z več kot dvajsetimi otroki, očetom diplomatom in, kljub številnemu zarodu, razvajeno ter egoistično materjo, ki jo pripovedovalec, hkrati najstarejši sin in avtor sam, imenuje Norica. Že precej v letih se vrne iz Mehike, da bi negoval hudo bolnega brata Daria, ki mu življenje poleg aidsa krajšajo še velike količine alkohola, marihuane in kokaina. Na vrtu, kjer Dario umira v viseči mreži, obujata spomine na mladost in na trume lepih dečkov, ki sta jih osvojila. (JP)
Več
Zadnji pobeg

Zadnji pobeg

»Ti si moj oče,« preprosto reče fant po telefonu. Fant je desetletni deček Deedee, ki ne pozna svojega očeta Ivana in ga še nikoli ni videl. Ivanu se v trenutku zatresejo tla pod nogami, sprva misli, da gre za šalo, a kmalu spozna resnico. Sam se preživlja kot iluzionist z nastopi po klubih, kar mu omogoča beg pred težavami in problemi. Zgodba je napisana v prvi osebi, pripoveduje jo oče Deedeejevega prijatelja Rubna. Spremljamo zgodbo o odnosu med očetom in sinom, starševsko ljubezen in pomen svobode, vse do zadnjega pobega, ki ga predstavlja Ivanov zadnji iluzionistični nastop. Zanimiv roman o starševstvu, razmišljanju o življenju in svobodi skozi oči pripovedovalca in akterja Ivana. Nizozemski pisatelj Jan van Mersbergen je za Zadnji pobeg prejel nagrado F. Borderwijk-prijs za najboljši nizozemski roman leta 2014. (HB)
Več
Stran 3 od 5

Koledar

« December 2020 »
Po To Sr Če Pe So Ne
  1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31      

thl

pionirska

BZ-logo


S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Nastavitve zapri