V svetovni literaturi podoba otroka nastopa kot etični korektiv, ki človeku pomaga, da postane to, kar je tudi v svoji globinah. To je še posebej izrazito pri Dostojevskem in nasploh pri ruskih klasikih, ko otrok predstavlja celo božjo govorico. Toda tudi v slovenski književnosti nam npr. v delih Marjana Rožanca podoba otroka razkriva najzahtevnejšo etičnost, zahtevo po spravi, prizanašanju in odpuščanju.

Tema bralnega srečanja so ženske v literaturi. Kakšne so, kako jih dojemamo, kako se bralke in bralci do njih opredeljujemo?

Mislite, da je kakovostna literatura namenjena ozkemu krogu bralcev, literati pa so posvečeni le besedi? Da se pravi pisci ne smejo spogledovati z drugimi umetniškimi zvrstmi in v njih, bognedaj, blesteti?

Življenjsko usodo Veronike Deseniške si deli hrvaška in slovenska zgodovina. Razstava o tej izredno zanimivi zgodovinski osebnosti, ki je bila inspiracija številnim umetnikom, je nastala v okviru projekta za mlade in mlade po srcu Multi-kul-praktik v sodelovanju z Dvorcem Veliki tabor iz Desinića.

Predavanje bo izhajalo iz novih spoznanj o Kosovelovi zapuščini in se bo še posebej posvetilo vprašanju, kako je njen specifični način obstajanja mogoče povezati z vizijo nenapisane knjige, o kateri Kosovel govori v eni od svojih pesmi. 

Razstava, ki spremlja mednarodno znanstveno konferenco Bolgarija – Makedonija – Slovenija: medkulturni dialogi v 21. stoletju (ki bo potekala v organizaciji Oddelka za slavistiko od 23. do 25. 5. 2019 na Filozofski fakulteti v Ljubljani), predstavlja pregled prevodne produkcije bolgarskega in makedonskega leposlovja, objavljene med letoma 2000 in 2018.

12. februar 2019, Slovanska knjižnica

Na prvem večeru iz cikla Literatura v mestu smo gostili Vaneso Matajc, redno profesorico iz Oddelka za primerjalno književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani in Tadeja Goloba, pisatelja, novinarja, urednika in alpinista.

Glasba in nasploh kultura Londona se je sredi šestdesetih let razmahnila v tolikšni meri, da je London za kratek čas postal središče svetovnega kulturnega dogajanja.

Ob Stritarjevem rojstnem dnevu se bomo zopet spomnili na literaturo. Tokrat bo gost Agata Tomažič, ki poleg novinarskega dela tudi literarno ustvarja. Je namreč avtorica kratkih zgodb (Česar ne moreš povedati frizerki), potopisa (Zakaj potujete v take dežele?) in romana (Tik pod nebom). Z njo se bo pogovarjala Maja Smole.

Kjer morje poljublja nebo Nine Novak Oiseau je roman o svetu, kakršen bi moral biti, a žal ni. Roman o ljubezni, nežnosti, pripadnosti, predanosti. O iskanju pravih vrednot, neumrljivi ljubezni in sočutju. O dobrih ljudeh, ki so še vedno med in z nami, če le upamo ohraniti vsaj malo vere vanje in, ne nazadnje, tudi v nas same.