Prikazovanje člankov po ključni besedi: mesto bere - Mestna knjižnica Ljubljana

Mesto bere ... zgodbe iz Avstralije in Oceanije 2019-2020

Mesto bere ... zgodbe iz Avstralije in Oceanije 2019-2020

Tudi deveto sezono branj pri projektu Mesto bere začenjamo na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, ko bomo pričeli z branji avstralske in novozelandske literature. V bralnem projektu lahko sodelujete člani Mestne knjižnice (16+), ki boste v času trajanja projekta prebrali vsaj 5 knjig z aktualnega seznama priporočenih knjig in nam do 3. maja 2020 poslali izpolnjen obrazec ali izpolnili e-obrazec na spletni strani.
Več
Poti: o ženski, ki je sama prepotovala 2700 kilometrov avstralske divjine 

Poti: o ženski, ki je sama prepotovala 2700 kilometrov avstralske divjine 

Humorno in brez dlake na jeziku napisan legendarni potopis »Dame s kamelami« je nastal na podlagi reportaže objavljene leta 1978 v National Geographicu in postal velika mednarodna uspešnica. Zanj je avtorica prejela prestižno književno nagrado Thomas Cook Travel Book Award. Mlada Robyn je sama s štirimi kamelami in psico ter nekaj časa v družbi aboriginskega starešine Eddya prehodila 2700 kilometrov dolgo avstralsko puščavo. Na pot se je dve leti pripravljala v Alice Springsu in si z delom na kameljih farmah pridobivala izkušnje o oskrbi kamel in težkem življenju v naravi. Knjigi so dodane reportažne fotografije Ricka Smolana, fotografa National Geographica s te poti. Po istoimenski knjigi je posnet tudi film. (Majda Kastelic)
Več
Ponesite me domov

Ponesite me domov

V tej knjigi, ki opisuje en dan v maorski vaški skupnosti Waituhi, se sreča mnogo življenj in zgodb. Strastna Mattie Jones nosi strašno skrivnost; Tama Mananui čim bolj izkorišča dogovorjen zakon z dvajset let starejšo žensko; nani Paora drži ključe do preteklosti ter zgodovine napolnjene s prelivanjem krvi in njegov vnuk Pene bi znal biti ključ do prihodnosti. (Maja Smole)
Več
Ozka pot globoko do severa

Ozka pot globoko do severa

Richard Flanagan (letnik 1961), tasmanski pripovednik z ženo slovenske krvi, se je, navdihnjen z očetovo epizodo v japonskem vojnem ujetništvu, lotil raziskovanja spomina na gradnjo železniške proge med Bangkokom in Burmo. Tiste, o kateri govori tudi film Most na reki Kwai, le da tam ujetniki požvižgujejo in so polni bodrega duha, tu pa stradajo, umirajo, gnijejo pri živem telesu, gladujejo, padajo v drek in blato, vse pod budnim batinanjem stražarjev, ki se pri kaznovanju ne znajo ustaviti. V suženjskih in vremensko peklenskih razmerah je na progi delalo 60 tisoč ujetnikov, petina jih je pri tem umrla in o tem je knjigo napisal že Flanaganov oče. Vendar gre sin z Ozko potjo globoko do severa dlje, ne ostaja samo pri mučnih opisih taboriščniškega življenja, pri popisovanju nesmiselnih žrtev, izročenih na nemilost oficirjem in stražarjem, ki naspidirani – dobesedno – lovijo nemogoče norme in poskušajo biti pri gradnji čim požrtvovalnejši, seveda s tujimi življenji. (Anton Brlan)
Več
Osebno in zaupno

Osebno in zaupno

V romanu, napisanem v obliki elektronskih pisem, se pred nami razgrne zgodba matere dveh otrok, ki pri petdesetih poskuša preboleti smrt svojega moža. Medtem ko se uči o zadevah, ki jih je prej opravljal njen mož, poskuša reševati tudi probleme svojih odraslih hčera in starajočih se staršev ter celo ustvariti majhno podjetje. Počuti se kot v sendviču med starši, za katere skrbi, in hčerama, ki še nista povsem neodvisni od nje. Pri vseh teh ljudeh, ki od nje pričakujejo pomoč, jo pestijo še težave menopavze, prvič v življenju se loteva finančnih zadev in skuša storiti vse, da bi se postavila na lastne noge. Zaveda se, da lahko iz svojega življenja naredi nekaj le sama – da je skrajni čas, da preneha misliti zgolj na druge in ustreže tudi svojim potrebam in željam. (Barbara Marinčič)
Več
Oscar in Lucinda

Oscar in Lucinda

Roman je bil leta 1988 nagrajen z Bookerjevo nagrado. Dogajanje je postavljeno v Avstralijo, v drugo polovico 19. stoletja. Glavna junaka Oscar, anglikanski duhovnik, in Lucinda se srečata nekje na polovici romana. Srečata se torej dva družbenim normam neprilagojena posameznika, ki se zaljubita. Ob njuni osebni zgodbi spoznamo še kup odličnih stranskih likov … (Alenka Novak)
Več
Opalna puščava

Opalna puščava

Ni naključje, da se sredi prelepe, samotne, a navdihujoče avstralske pokrajine srečajo ženske treh generacij, ki jih združi prav njihova različnost in jih pripelje na skupno pot prijateljstva. Ena drugi v oporo in uteho najdejo odrešitev od spon preteklosti in si pomagajo narediti pomembne korake naprej v življenju. Prepletajo se zgodbe pohlepa, zasvojenosti in človeške maščevalnosti, skoraj zavoženih slikarkinih sanj, nesojene ljubezni, razpada nekdanje Jugoslavije, rudarjev – iskalcev opalov, bodoče kariere obetavne mlade športnice. V knjigi srečamo preproste ljudi v boju za vsakdanji kruhek in vsega dobrega vajene petičneže. Je zgled, kako bi si še posebej ženske tega sveta morale med seboj pomagati in si biti v oporo. Zgodbo podpira nekaj nazornih fotografij nenavadnega rudarjenja dragocenih opalov in bivanja v zahtevni avstralski pustinji. (dobreknjige.si)
Več
Oljčni sestri

Oljčni sestri

Adrianne se po propadu njenega podjetja preseli iz mesta na podeželje. Preseli se na kmetijo svojih starih staršev, a kot mestno dekle se na začetku ne znajde najbolje. Adrianne do konca zgodbe uspe razvozlati skrivnost, kdo je njena prava mati … (Alenka Novak)
Več
Noge gor, pa bo!

Noge gor, pa bo!

Vanessa in Christopher sta dolgoletni par sredi štiridesetih let. Odločita se, da je končno napočil čas, da postaneta starša. Kaj pa, če ne gre vse po načrtih? Ali ima njuna zgodba o neplodnosti srečen konec? Pomoč iščeta tako v alternativni kot tudi uradni medicini. Vanessa brez olepšav, na humoren način in s kančkom ironije spregovori o zahtevnih preiskavah, pregledih, zdravilih, odnosu zdravnikov in zdravilcev, ter o tem kaj vse mora par prestati, da se jima uresniči največja želja. (Andreja Predovnik)
Več
Na drugi strani sveta

Na drugi strani sveta

Benedict z materjo živi v Canberry. Očeta ni poznal, ker je še pred njegovim rojstvom umrl v korejski vojni. Mama mu o svoji preteklosti ni pripravljena pripovedovati, češ da je bila sirota in ni imela lepega otroštva, zato je bolj osredotočena na sedanjost. Živita povprečno življenje samohranilske družine, Benedikt postane novinar. Vsake toliko časa poskusi mamo zaplesti v pogovor o družinski preteklosti, vsako leto ji za rojstni dan celo kupi prazen dnevnik, vendar trud ne obrodi sadov. Neke noči mu sporočijo, da je mama umrla v prometni nesreči. Z njo je umrlo tudi upanje, da bo kadarkoli razkril družinsko preteklost. Deset let po materini smrti pa prejme pismo neznanke, da ima nekaj stvari njegove mame, ki bi mu jih rada predala. Tako se začne potovanje v preteklost, obarvano s čarobno avstralsko pokrajino, ki se skozi zgodbe različnih posameznikov strne v skupno usodo neke družine. Mojstrsko napisan roman, ki včasih zahteva od nas, da se vrnemo kakšno poglavje nazaj, ampak se obrestuje. Konec koncev je avtor romanu posvetil tri leta, zato najbrž ni želel, da bi ga prebrali v eni uri. (dobreknjige.si)
Več
Stran 1 od 7

Napovednik

Koledar

« December 2019 »
Po To Sr Če Pe So Ne
            1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31          

thl

pionirska

BZ-logo