Prikazovanje člankov po ključni besedi: politika - Mestna knjižnica Ljubljana

Ujetniki geografije

Ujetniki geografije

Ujetniki geografije je jedrnat uvod v realno geopolitiko, kakor jo razumejo na Zahodu, izpod peresa novinarja in vojnega poročevalca Tima Marshalla, dopisnika s front na Balkanu, v Afganistanu, v Siriji ter s številnih drugih območij spopadov. Ta v knjigi zastopa in utemeljuje stališče, da zemljevidi povedo vse, kar moramo vedeti o globalni politiki: avtor tako ob desetih zemljevidih geopolitično najpomembnejših območij sveta, ki jih po njegovi opredelitvi predstavljajo Rusija, Kitajska, ZDA, Zahodna Evropa, Afrika, Bližnji Vzhod, Indija in Pakistan, Koreja in Japonska, Latinska Amerika ter Arktika, analizira notranjo politiko in mednarodne odnose teh držav oz. območij in dokazuje, da so zemljepisne danosti vselej tvorile spone, ki določajo, kakšna je država in kaj lahko iz nje nastane. Ni odveč, če povemo, da je Predgovor knjigi napisal sir John Scarlet, med letoma 2004 in 2009 direktor britanske MI6.
Več
Zgodovina Langobardov

Zgodovina Langobardov

"Zgodovina Langobardov je najpomembnejše delo benediktinskega meniha Pavla Diakona, po rojstvu Langobarda iz Čedada, ki je bival v osmem stoletju. Delo pokriva dogodke iz zgodovine Langobardov od dobe njihovega mitološkega izvora do konca vladavine kralja Liutpranda in je zgodovinarjem posebej dragoceno za razumevanje odnosa Langobardov s Franki, širši slovenski javnosti pa zavoljo množice najstarejših omemb prednikov Slovencev v vzhodnih Alpah.

V Sloveniji je delo izšlo leta 1988 v dvojezični latinsko-slovenski izdaji, ki vključuje številne opombe in dve daljši spremni besedi. Prva spregovori o Pavlu Diakonu in – skladno z naselitveno teorijo o izvoru Slovencev, ki jo je zagovarjal Bogo Grafenauer – o začetkih zgodovine Slovencev v »novi domovini«. Druga spremna beseda je bila spisana ob predpostavljeni 1400-letnici naselitve Slovanov v vzhodne Alpe, v njej pa se nahaja tudi Grafenauerjev obračun z venetskima teorijama Mateja Bora in Jožka Šavlija.

Prevod dela Pavla Diakona je sicer delo treh piscev: Frana Bradača, ki se ga je prvi lotil, Boga Grafenauerja, ki je predelal Bradačev prevod, in Kajetana Gantarja, ki je prevedel pesniške sestavine latinskega originala."

Več
Pod Justinijanovim žezlom

Pod Justinijanovim žezlom

"Knjiga je delni prevod v grščini spisanih del slavnega bizantinskega zgodovinarja Prokopija iz Cezareje, ki je bival v času vladavine Justinijana v Carigradu. Prokopij je bil znatni del svojega življenja svetovalec generala Belizarja, ki ga je spremljal tako na vojnih pohodih kot na rimskem dvoru in je o tej dobi napisal tri knjige: Zgodovino vojn (Justinijanove dobe), Skrivno zgodovino ter delo z naslovom Zgradbe. Zgodovina vojn je eno temeljnih del šesto stoletnega bizantinskega zgodovinopisja. Za Slovence je važna predvsem vsebina zadnjih štirih knjig, ki opisujejo vojno Vzhodnega Rima z Goti in v katerih se nahajajo številni izmed najstarejših zapisov o tedanjih prednikih kasnejših Slovencev in ostalih Slovanov z območij južno od Donave.

Izbor besedila in prevod le tega, ki je izšel že davnega leta 1961, a je do danes žal ostal nedopolnjen s prevodi manjkajočih delov, je delo Kajetana Gantarja."

Več
Gospostvo, hegemonija in politične alternative

Gospostvo, hegemonija in politične alternative

Joachim Hirsch velja za enega najpomembnejših sodobnih nemških marksističnih teoretikov države. V knjigi Herrschaft, Hegemonie und politische Alternativen, ki je v originalu izšla že pred ekonomsko krizo (leta 2002), Hirsch razčlenjuje strukturne določitve meščanske države, podaja teoretske nastavke razumevanja kriz in sprememb v kapitalistični družbi in državi ter osvetljuje omejitve parlamentarne politike.

V prvem delu knjige se avtor ukvarja z vprašanjem države, državnega sistema in demokracije ter dokazuje, da je politična forma, ki je temelj moderne države, sestavni element kapitalističnega družbenega razmerja, ki ne more izginiti, dokler se to razmerje ohranja. V drugem delu, kjer se ukvarja z nastankom »nacionalne konkurenčne države« v okoliščinah prehoda iz fordizma z njegovo obliko socialne države v neoliberalni postfordizem, pokaže, da je sicer prišlo do bistvene spremembe v strukturi in načinu delovanja države, a tudi, da je ta še vedno osrednje mesto družbene regulacije. V nadaljevanju sledi ugotovitev, da je s postfordistično uveljavitvijo neoliberalne globalizacijske strategije prišlo tudi do spremembe v državnem sistemu, ki je odpravila »vestfalski red«, in ga nadomestila s sistemom »internacionalizirane države«, ki ga morda najizraziteje poosebljata OECD in njegov »organ« Nato, kar ob tem, ko država ostaja središče reguliranja razrednih odnosov, votli njen demokratični sistem.

Novi svetovni (ne)red je po avtorjevem mnenju nehegemonski, saj ideološka prevlada neoliberalizma in vojaško-ekonomsko prevladujoč položaj triade ZDA, EU, Japonska nista pospremljena z ustreznimi mehanizmi vzpostavljanja soglasja.

Več
Ukazanje

Ukazanje

Ko se živalim nekaj prikaže in se pridno zbirajo na sosednjem hribu, avtor ne parodira prikazovanj, ki se dogajajo ljudem. Čutimo njegovo razumevanje do izvirnega, spoštovanja vrednega prikazovanja, ki ga ne moremo in ne smemo spregledati. Đikić v romanu prikaže družbeni sistem, ki je utemeljen na laži in prevari, ter politične igrice in veliko sprenevedanja. V alegorični zgodbi, v izpovedni formi Albert Koc, skuša ubraniti pozicijo posameznika, ki je »samo delal« v svojem poklicu. Ko sistem propada, je njemu namenjena usoda politične žrtve. Pisatelj se izogne komentarjem, tako da nas njegovo besedilo drži v stalni želji, da ga razvozlamo in povežemo s stvarnostjo. Kot nekdanji urednik znanih hrvaških časopisov Slobodna Dalmacija, Feral tribune, Novi list in Novosti ter scenarist pri svetovno uspešne nadaljevanke Novine, ki se prikazuje na mrežah HBO in Netflix, Ivica Đikić (roj. v Tomislavgradu, 1977) ostaja velik poznavalec hrvaške politične in medijske scene. Iz vsebine: https://issuu.com/fraktura/docs/ukazanje_knjigica
Več
Duša Evrope včeraj, danes in jutri

Duša Evrope včeraj, danes in jutri

Vabljeni na pogovor z gostom iz Bruslja, dr. Zvonetom Štrubeljem, ki ga bo vodil novinar in urednik slovenske televizije Tomaž Gerden. Nekaj izhodišč pogovora. Brez duhovnosti Evrope ne bo več. Kam gre Evropa?
Več
Kaj imajo skupnega Donald Trump, Silvio Berlusconi in Borut Pahor? – mag. Tatjana Rozman

Kaj imajo skupnega Donald Trump, Silvio Berlusconi in Borut Pahor? – mag. Tatjana Rozman

Politika je postala resničnostni show in tega niso izumili Američani. V Evropi poznamo obdobje Silvija Berlusconija in njegova epizoda ni bila niti naključna niti edina.
Več
Sodobna kitajska ideja harmonične družbe in njene tradicionalne osnove – dr. Jana Rošker

Sodobna kitajska ideja harmonične družbe in njene tradicionalne osnove – dr. Jana Rošker

Dr. Jana S. Rošker, profesorica sinologije je ena od ustanoviteljev Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter mednarodno priznana znanstvenica na področju kitajske filozofije in metodologije medkulturnih raziskav. Na primeru različnih interpretacij pojma harmonije pojasni pomen tradicije za razumevanje sodobne Kitajske.

Več
Pisma s poslanskega sedeža 108 - Samo Bevk

Pisma s poslanskega sedeža 108 - Samo Bevk

Samo Bevk je človek dialoga, povezovanja in tudi jasno zastavljenih ciljev. Vse to odseva iz njegovih pisem.
Več
Stran 1 od 2

Napovednik

Koledar

« Oktober 2020 »
Po To Sr Če Pe So Ne
      1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31  

thl

pionirska

BZ-logo

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Nastavitve zapri