Na že davno Frostovo krilatico, da je poezija tisto, kar se v prevodu izgubi, je pisatelj in prevajalec Eliot Weinberger v nekem eseju odgovoril: prav poezija je tisto, kar je vredno prevesti. Onkraj teorije (ne)mogočega prevajanje poezije odločno vztraja kot praksa, ki povezuje kulture, literarne tradicije, pišoče in bralce.
Prisluhnili smo prvemu predavanju, ki se nanaša na knjižnično razstavo Skrajnosti – od oblike do simbola. Slovenska prevajalka, komparativistka in sociologinja dr. Seta Knop nam je spregovorila o dveh nekonvencionalnih, a zelo prevajanih in vplivnih knjižicah, ki ju sicer označujemo z izrazom otroška književnost. Vendar pa gre v naših primerih za literaturo, ki odpira kopico vprašanj – od literarnih, prevajalskih, socioloških, pedagoških do duhovnozgodovinskih .
Na delavnici bomo na osnovi Aure mehiškega pisatelja Carlosa Fuentesa, romana, drobnega po obsegu, ki pa ga odlikuje izredna pripovedna moč, pogledali v proces književnega prevajanja. Pogovarjali se bomo o tem, kako se prevajanja lotimo, na kaj smo pozorni, kaj vse prevajamo in kako.
V mesecu januarju bo naša gostja mag. Dušanka Zabukovec, prevajalka, avtorica več kot sto petdesetih prevodov iz angleščine, francoščine, italijanščine, hrvaščine in srbščine. Poleg književnih del prevaja tudi za gledališče in televizijo ter je predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Spoznali bomo nekaj njenih zadnjih prevodov, se pogovarjali o prevajanju, branju in knjigah.