Neuspeh nemških ofenziv na zahodni fronti in zlom zadnje avstro-ogrske ofenzive proti Italiji je bil znamenje, da je zmaga za uradni Berlin in Dunaj onstran praga mogočega. Uspehi čet antantnih in pridruženih sil so potem zapečatili usodo centralnih sil.
Sile, ki so se soočile s statično vojno, so začele iskati različne poti k spremembi položaja v svoj prid. Pri tem so posegle po zelo nekonvencionalnih sredstvih. Nemčija je hotela končati enotno vojno ter razdeliti spopad.
Nerealizacija vseh bistvenih načrtov sil, ki so bile zapletene v prvo svetovno vojno, je vodila k statičnosti spopada. Tudi tam, na vzhodni fronti, kjer je leta 1915 kazalo, da bo bojevanje obdržalo svojo dinamiko, je v naslednjem letu prišlo do pozicijske vojne.
Naš potep po gorah nad Asiagom se bo prepletal z zgodbami slovenskih vojakov, njihovimi zapisi in razmišljanji ter starimi fotografijami, ki bodo združeni z utrinki te lepe gorske pokrajine, kot jih lahko ujamemo danes.
Vse velike sile so si predstavljale, da bo vojna, ki je izbruhnila poleti 1914, izboljšana verzija francosko-nemškega spopada 1870–1871. Le redki so v polni meri upoštevali lekcije iz japonsko-ruskega spopada 1904–1905, ki so nakazovale možnost, da izid merjenja moči kljub hitro doseženi prednosti ne vodi zmerom k triumfalnemu miru.
Dokumentarec TV Slovenija Ženske v veliki vojni 1914–1918 (35 min) iz serije V Fokusu, posvečene prvi svetovni vojni, se osredotoča na eno izmed prezrtih in precej neraziskanih tem.
Slovenci in 1. svetovna vojna 1914–1918 je pentalog dokumentarnih serij, ki jih bomo predvajali ob stoti obletnici odprtja Soške fronte, največjega vojnega spopada na Slovenskem.
Piškotki, ki jih namestimo v vašem brskalniku, anonimno zbirajo določene informacije o vašem obisku spletnega mesta. Omogočajo nam, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.