Voda v sebi nosi skrivnostno ambivalentnost – je prelepa in nujna za človekov obstoj, a tudi polna nevarnosti in razdiralne moči. Je vir življenja – tako v biološkem kot tudi v kulturnem, duhovnem in ekonomskem smislu. Vsekakor pa ni samoumevna, kar v današnjem hitrem tempu življenja vse prepogosto pozabljamo.

Na zadnjem domoznanskem večeru bomo v ospredje postavili skrite ljubljanske vodne poti, ki mesto že tisočletja oskrbujejo s pitno vodo, na drugi strani pa odplakujejo nesnago.

Žiga Zois je bil prvi, ki je zares sistematično zbiral slovenske knjige. Do smrti mu jih je uspelo zbrati okrog 150, med dobro četrtino in slabo tretjino vseh slovenskih in slovenističnih tiskov med letoma 1550 in 1819. To ni tako malo, kakor se zdi na prvi pogled.

Ocean je drug svet, ki nas vedno privlači zaradi svoje skrivnosti. Moč oceana začara s svojo brezkrajno mirno modrino in straši s črnimi uničujočimi valovi oceanskega viharja. Razstavljena zbirka slik prikazuje obe strani oceana – pomirjujoči svet fantazijskih podvodnih rastlin in temno moč, ki lahko uniči vsakogar, ki je ne zna obvladati. Natalia Berezina je grafična oblikovalka in ilustratorka, ki živi in ustvarja v Ljubljani.

Življenjsko usodo Veronike Deseniške si deli hrvaška in slovenska zgodovina. Razstava o tej izredno zanimivi zgodovinski osebnosti, ki je bila inspiracija številnim umetnikom, je nastala v okviru projekta za mlade in mlade po srcu Multi-kul-praktik v sodelovanju z Dvorcem Veliki tabor iz Desinića.

Simon Jenko je literarno ustvarjal že v dijaških letih, vendar je številne zgodnje pesmi sam uničil. Kasneje je svoje pesmi objavljal v različnih leposlovnih listih, leta 1865 pa je svojo poezijo izdal v zbirki Pesmi.

Razstava, ki spremlja mednarodno znanstveno konferenco Bolgarija – Makedonija – Slovenija: medkulturni dialogi v 21. stoletju (ki bo potekala v organizaciji Oddelka za slavistiko od 23. do 25. 5. 2019 na Filozofski fakulteti v Ljubljani), predstavlja pregled prevodne produkcije bolgarskega in makedonskega leposlovja, objavljene med letoma 2000 in 2018.

Že od nekdaj so bili javni vodnjaki zbirališča ljudi, ki so k njim prihajali po vodo. Poleg zagotavljanja pitne vode in družbeno-povezovalne funkcije pa so imeli tudi pomembno estetsko vlogo. Krasili so številne trge in parke in opozarjali na veljavo tistega, ki jih je dal postaviti.

Arpad Šalamon, likovni pedagog, grafik, slikar in modelar,  je velik del svojega umetniškega ustvarjanja posvetil mali grafiki in ex librisu ter se uvrstil med svetovno uveljavljene umetnike tega žanra.

Na ogled bodo pravljični mozaiki, ki so jih otroci ustvarjali na delavnicah v enotah Mestne knjižnice Ljubljana pod mentorstvom Mateje Herbst, Simona Drofelnika in Tine Hribar Dragar. Slike so bile izdelane po navdihu slikanice Obisk (Antje Damm, Založba Zala).