Opraviti z Eddyjem je pretresljiva zgodba o odraščanju dečka, ki je drugačen in ga tradicionalno, celo primitivno okolje, v katerem živi, ne sprejme. Eddy prihaja iz majhne, revne vasice iz Pikardije na severu Francije in je zaradi svoje feminilnosti že od otroštva zaznamovan. Predvsem se je rodil na nepravem kraju – prebivalci vasi so bodisi delavci v bližnji tovarni bodisi brezposelni, tako eni kot drugi pa svojo bedo utapljajo v alkoholu. Fizično nasilje in vulgarizem Eddy doživlja vsakodnevno, leta in leta. Z uspešno opravljenimi sprejemnimi izpiti za umetniško gimnazijo v oddaljenem mestu se fantu končno uspe izviti iz pogubnega okolja, kar na nefizični ravni stori tudi s spremembo imena.

Irska pisateljica in profesorica moderne drame Emilie Pine se je rodila v Dublinu leta 1977. Za zbirko esejev Pišem sebi je bila leta 2018 nagrajena z The Butler Literary Award. Zbirka je avtobiografska, sestavlja jo šest delov. V prvem delu, Zapisih o nezmernosti, govori o očetu alkoholiku, njegovih problemih z zdravjem in svojih ter sestrinih travmah zaradi tega. V letih otroka pripoveduje o žalosti in mukah, ki sta jih s partnerjem preživljala v času, ko sta se trudila zanositi. Sledi poglavje Govorita – ne govorita, kjer nam odstira stisko otroka, čigar starši med seboj ne komunicirajo. V Zapisih o krvavenju in drugih zločinih pripoveduje o ujetosti žensk v diktat lepote telesa in v tabu menstrualne krvi. Peti del, ki nosi naslov Nekaj o meni, je izpoved o revščini, ki so jo mama in sestri preživljali, ko je oče odšel, o sramu zaradi ponošenih oblek in zastonjskih sendvičev, zaradi česar se že zelo mlada zateče v svet alkohola, droge in seksa. V zadnjem delu Tega ni na izpitu govori o diskriminaciji žensk, o feminizmu, seksizmu in svojem boju za enakovrednost spolov. Zapisi so iskreni, rahločutni in odlično berljivi.

Zakes Mda, rojen leta 1948, je južnoafriški pisatelj, pesnik in slikar. Za svoja dela je prejel številne nagrade, tudi za Načine smrti (M-Net). Toloki v mestu išče boljše življenje in ker je tu smrt zanesljiva vsakdanja gostja, postane poklicni žalovalec. Nekega dne naleti na pogreb petletnega otroka, ki so ga ubili Mladi tigri, fantje, ki naj bi prebivalce varovali pred nasiljem migrantov. Mati ubitega otroka je Noria, stara znanka iz vasi, s katero sta skupaj odraščala. Povežejo ju spomini, zgradita si kolibo in zaživita skupaj. Zgodba je prepletena s političnim dogajanjem, polna nasilja v boju za oblast, ubijanja in smrti, hkrati pa obogatena s pravljičnimi elementi.

Flannery O'Connor, rojena leta 1925 v Georgiji, ZDA, je ena najvidnejših predstavnic literature ameriškega katoliškega juga. V njenih zgodbah najdemo kulturne, duhovne ter religiozne opise dežele in njenih prebivalcev. Delo je sestavljeno iz desetih ekspresivnih, večinoma temačnih zgodb. V zadnji, Razseljeni osebi, opisuje odnos vdove, gospodarice posestva, do svojih črnih in belih delavcev, ki v nobenem primeru ni zadovoljiv, saj ima občutek, da jo vsi hočejo samo izkoristiti. V službo sprejme poljskega emigranta, ki je ušel smrti v nacističnem taborišču, a kljub temu, da je nadvse priden in učinkovit, z njim nikakor ni zadovoljna, saj ga enači z Nemci oz. nacisti.

Mare Lakovič bo v svojem delu predavanja spregovoril o demografskih problemih Indije, družbeni neenakosti, revščini in kastnem sistemu, ki še zmeraj globoko zaznamuje indijsko družbeno stvarnost ter verskih konfliktih in odcepitvenih težnjah posameznih indijskih ljudstev. 

Mirovni inštitut v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature vabi na okroglo mizo: Vpliv plačnega in pokojninskega razkoraka na tveganje revščine v starosti.

Vedno več ljudi se sooča z revščino, tudi v Sloveniji. Na delavnici bomo prek pravljice o zajčku in socialnih iger ugotovili, kaj revščina je, kakšna čustva povzroča in kako lahko vsak od nas pomaga drugemu.