Že tradicionalna razstava ponuja pregled slovenskih literarnih nagrad, ki so bile slovenskim avtorjem podeljene v letu 2018.

Slovenska matica, naša najstarejša posvetna kulturna in znanstvena ustanova, 4. februarja 2019 praznuje 155 let svojega obstoja. V tem obdobju je pomembno pripomogla k ustanovitvi Univerze v Ljubljani ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nastala je na pobudo slovenskih rodoljubov, da je v časih tuje vladavine skrbela za ohranjanje in širjenje našega jezika, kulture in znanosti.

Valentin Vodnik ni prvi pisal pesmi v slovenščini, vendar je obveljal za prvega slovenskega pesnika. Bil je namreč prvi, ki je izrekal slovenski pogled na svet. Predavanje bo poleg tega tematiziralo tudi njegove pesniške sodobnike, zlasti Janeza Damascena Deva, Urbana Jarnika, Janeza Nepomuka Primica in Štefana Modrinjaka.

Edina Cankarjeva pesniška zbirka je s svojo neposrednostjo eksplodirala v samozadostnem slovenskem okolju na prelomu stoletij. Kaj je tako novega in provokativnega prinesla v pojmovanju poezije, ljubezni ter socialnih odnosov, da je še dolgo potem, ko so se strasti umirile, veljala za nebodigatreba Cankarjevega opusa?

Predavanje bo tematiziralo avtobiografske izjave v posameznih Cankarjevih delih, ki se kažejo kot ključ za razumevanje njegove umetnosti. Posebna pozornost bo posvečena odnosom med posameznimi pripadniki Cankarjeve družine.

Cankar je ljubezen izbral za osrednjo temo že v svoji prvi objavljeni knjigi, pesniški zbirki Erotika iz leta 1899. Potem ko je v mladostnih pesmih njegova predstava o ljubezni še sentimentalna in naivna, pa se v njegovih črticah, novelah, romanih in dramah dunajske dobe vse bolj razpira vse drugačna podoba ljubezni in spolnosti – ta je razklana med užitek in muko, pogosto povzroča trpljenje, postavljena je »na mejo zdravja in bolezni, življenja in smrti«.

Predavanje je namenjeno predvsem predstavitvi obdobja ustvarjanja Ivana Cankarja, ne toliko njegovemu živjenju ali delu. Pri orisu časovnega okvira Cankarjevega ustvarjanja so vsa dela vsekakor zelo pomembna in prav v temah, ki jih je odpiral, se zrcali izjemno turbulentno obdobje, v katerem se poraja nek popolnoma drugačen svet, ki navdaja tako z upanjem kot s strahom.

Že tradicionalna razstava ponuja pregled slovenskih literarnih nagrad, ki so bile slovenskim avtorjem podeljene v letu 2017. Posebej smo izpostavili Prešernovo nagrado in letošnje nagrajence. Del razstave je posvečen tudi nagradi Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, ki jo podeljuje Združenje knjižnih založnikov Slovenije.

Vabimo vas na strokovno vodenje po spominski zbirki Otona Župančiča, stalni razstavi Mestnega muzeja Ljubljana v pritličju Knjižnice Otona Župančiča.

Profesor za staro francosko književnost, prevajalec, pesnik in esejist Miha Pintarič je za knjigo Dvojni presledek (Studia humanitatis) dobil Rožančevo nagrado 2017, ki jo že petindvajset let podeljujejo za najboljšo izvirno esejistično knjigo.