Zgodbica je nastala na zanimiv način. Mali Elijah, avtoričin sin, je moral v vrtec. Ločitev od mamice je bila zanj nekaj strašnega. Jokal je. Nihče ga ni mogel potolažiti. Takrat si je mamica izmislila nevidno nit. Eliahu je rekla, da sta z nevidno nitjo povezana tudi, ko nista skupaj. V naši zgodbici druga mamica svojima otrokoma pojasnjuje, kako so z nevidno nitjo povezani med seboj. Otroka sta se, prestrašena zaradi nevihte, hotela skriti v mamini sobi. Mamica ju tolaži, da nista sama, da so povezani, tudi ko spijo vsak v svoji sobi. Nevidna nit namreč seže v največje globine morja, visoko v gore, v samo sredino džungle, celo v vesolje. Nevidne niti ne vidiš, čutiš jo v svojem srcu. To nežno zgodbico so povzeli še drugi. Pri svojem delu so jo začeli uporabljati svetovalci v vojski, psihologi, odvetniške pisarne, terapevti, bolnišnice, šole …

Finska pisateljica Sofi Oksanen se je rodila leta 1977, materi Estonki in očetu Fincu. Očiščenje je napet in pretresljiv roman, opisuje dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej ter vpliv režima Sovjetske zveze in kasneje Rusije na Estonijo in njene prebivalce. Aliida Truu, starejša Estonka, živi v bivši hiši svoje sestre, ki jo je v času najhujšega sovjetskega zatiranja izdala ter se pridružila sovjetskim komunistom. Nekega dne se na njenem pragu pojavi shirano dekle po imenu Zara, ki jo Aliida kljub sumničenju spusti v hišo in poskrbi zanjo. Izkaže se, da je ruska deklica žrtev trgovine z belim blagom, na begu pred okrutnim »gospodarjem«, kasneje pa še, da je vnukinja njene, v sovjetsko taborišče, izgnane sestre. Čeprav je sestro zaradi svojega zločina do nje sovražila, se je Aliida na koncu odločila, da svojo sorodnico zaščiti.

Še ena knjiga (že šesta po vrsti; Nekoč, Potem, Zdaj, Tedaj, Kmalu ) iz "družine knjig" (tako pisatelj poimenuje knjige o judovskem dečku Feliksu v času 2. svetovne vojne in holokavsta!), ki jih je mogoče brati v katerem koli vrstnem redu. Morda bo sledila še ena, Vedno, in knjižna družina se bo zaokrožila s številko sedem. Tudi v tem prvoosebno pisanem romanu (izjema je le Zdaj) se srečamo s pogumnim in optimističnim protagonistom Feliksom in z njegovima prijateljema, Gabriekom in Anjo, ki sta njegova nova družina, saj je pravo izgubil v času vojne. Piše se leto 1946, krvava vojna se je končala, toda tudi čas formalnega miru prinaša veliko nasilja in nevarnosti. Prav zato idealistični in humanistični Feliks kot tudi noseča Anja iščeta možnosti za nov začetek in novo, varnejše življenje izven Poljske, pa čeprav na drugem koncu sveta, v Avstraliji. Tudi ta roman je uperjen proti nasilju, vojni in sovraštvu ter kliče k miru, humanizmu in varnemu otroštvu. Mojstrsko ga je prevedel Dušan Ogrizek.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 109, avtorica Darja Lavrenčič Vrabec.

V letu 2016 je v slovenščini izšla odlična slikanica z naslovom Rdeča ali Zakaj zasmehovanje ni smešno belgijskega pisatelja in ilustratorja Jana De Kindra. Čeprav tokrat s povsem drugačno pripovedno gesto ostaja avtor zvest svoji najljubši barvi – rdeči. Veliki volk strahoma sledi Malemu volku v gozd, kjer nanj prežijo neštete nevarnosti, a najhujša ga pričaka prav na sredi gozda.

Aluzija na znano pravljico je izpeljana spretno, duhovito in presenetljivo. S svojo svežino nagovarja tako najmlajše kot njihove starše, ki bodo zagotovo z veseljem ponovno posegli po eni najbolj priljubljenih pravljic. Sporočilo zgodbe je posrečeno zapakirano in podano na nevsiljiv način; mlada generacija lahko preseže pretekle strahove in zamere ter z novim pogledom na svet zaživi povsem drugače: povezovalno, igrivo in pogumno.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 53, avtorica Kristina Picco.

Spoznali bomo člane družine Korajža iz slikanice Črni pes (Levi Pinfold, Založba Zala) ter se skupaj z njimi pogumno podali izzivom naproti.

Strahovi so neizbežen del nas. Nekaterih se zavedamo, drugih spet ne. Velikokrat nas v življenju omejujejo, lahko pa nam v določenih situacijah tudi koristijo. Kaj se v nas dogaja, ko nas je strah? Kakšni vse so lahko naši strahovi? Kako sta povezana strah in tesnoba? Koliko se o svojih strahovih lahko pogovarjamo z drugimi ljudmi? O strahovih se bomo pogovarjali z Uršo Pogačar, specialistko psihoanalitične psihoterapije.

 

Malo čustev ima tako močan vpliv na naše počutje in obnašanje kot strah. Poleg tega, da je strah eno najpogosteje občutenih čustvenih stanj, je hkrati tudi čustvo, o katerem premalo vemo. Pod to besedo se skriva cel niz najrazličnejših oblik strahu: od panike in groze do zaskrbljenosti in tesnobe.

 

Tisti, ki se zaveda, da vsak dan umiramo v svoji meditaciji, se vsak dan pripravlja na neizogiben odhod. Kako sprejeti smrt in kako živeti naprej po izgubi bližnjega? Strah pred smrtjo je zavesten strah, ki ga zanikamo.

Pripovedna predstava o mucki, ki premaga strah. Z velikimi kockami in ilustracijami Ane Košir. V sodelovanju z MagicStar Publishing.

Za miške sicer res trdijo, da so tihe, a miška iz pravljice zagotovo ni takšna. Nekega večera se odpravi k medvedu prenočevat, a je tako glasna, da medved niti za trenutek ne more zatisniti očesa. Zgodbica nam razkrije še eno skrivnost: koga je v resnici strah teme in kdo mora komu pripovedovati pravljice za lahko noč? Miška ali medved?