Prikazovanje člankov po ključni besedi: v leposlovju - Mestna knjižnica Ljubljana

Mrtvi ne plešejo

Mrtvi ne plešejo

Dylan in Maggie Styles sta mlada zakonca, ki živita na podedovani kmetiji v Južni Karolini in z ljubeznijo pričakujeta rojstvo otroka. Njuni življenji se spremenita za vedno, ko pride na svet mrtev dojenček, Maggie pa zaradi krvavitve pade v komo. Stroški bolnišničnega zdravljenja naraščajo, medtem ko Dylan preživlja večino svojega časa ob Maggieni postelji. S kmetovanjem ne zasluži dovolj. Amos, njegov prijatelj iz otroštva in šerifov namestnik, mu najde službo učitelja angleščine v krajevnem kolidžu in tako Dylan koristno uporabi svoj doktorat iz književnosti. Kot učitelj spozna nekaj zanimivih učencev in njihovih usod. Amanda, ki je bila grobo posiljena, je noseča in kot medicinska sestra neguje Dylanovo ženo. Dylan se znajde na kraju hude prometne nesreče, v kateri sta udeležena ravno Amos in Amanda. Ko v vlogi reševalca omaga, prosi Boga za pomoč in jo dobi. A sonce sreče zasije v njegovem življenju šele takrat, ko se Maggie prebudi iz kome. Zgodba se nadaljuje v romanu Maggie.
Več
Duša Stare Evrope

Duša Stare Evrope

Ljubezenska zgodba Danijela in Zarje se je začela v knjigi Vrnitev Boginje in bila grobo prekinjena zaradi vpada divjakov. Po šestih tisočih letih dobita v knjigi Duša stare Evrope novi telesi in novo priložnost. Zarja je plesalka in Dan je študent. V njuni zavesti se začne prebujati spomin na neolitik, ko so ljudje srečno živeli skupaj z Boginjo. Čeprav sta rojena na različnih koncih sveta, ju njune vizije vodijo od Hrvaške, Madžarske, Turčije in Grčije, vse do njunega snidenja, ki ima mnogo večji pomen kot samo srečanje dveh ljubimcev. Po njem svet ne bo več tak, kakršen je bil. Zarji in Danu pomagajo ljudje, ki želijo, da se Boginja vrne. Nasprotujejo jima tisti, ki so bili v prejšnjem utelešenju uničevalci neolitske kulture. A tudi oni spoznajo, da ni druge strani. Knjiga odkriva alternativni pogled na zgodovino, govori o obredni moči plesa in daje nov pomen ljubezni.
Več
Luč vojne

Luč vojne

Starša štirinajstletnega Nathaniela in skoraj šestnajstletne Rachel leta 1945 v Londonu pustita svoja otroka v varstvu dveh mož in za daljše obdobje odpotujeta v Singapur. Njun skrbnik postane družinski najemnik z vzdevkom Molj. Kmalu spoznata še Darterja (ime za vrsto ptiča), ki Nathanielu priskrbi službo v hotelski restavraciji in ga kasneje vplete v nezakonito trgovino s psi. Otroka odraščata prepuščena sama sebi in vsak si poišče svojo pot. Izkaže se, da njuna mama v resnici ni zapustila Londona, ker je bila med vojno in tudi še po njej kot vladna agentka vpletena v razne skrivne vojaške dejavnosti in si je zato nakopala maščevanje določenih ljudi in tudi življenji obeh otok sta postali ogroženi. Po reševalni operaciji otroka spravijo na varno, vendar je Rachel polna zamer do svoje mame, edino Nathaniel je še pripravljen vzdrževati stike z njo. Kot odrasel moški se zaposli v vladnem arhivu in na lastno pest raziskuje prikrito preteklost svoje mame. Avtor Angleškega pacienta v tem protivojnem romanu obravnava delovanje obveščevalnih služb. Nathaniel kot pripovedovalec se ukvarja s svojimi spomini in kjer so le-ti nezanesljivi, ustvari najbolj verjetno zgodbo. Sam naslov (Warlight) spominja na obvezno zatemnitev v Londonu med bombardiranjem nemškega letalstva.
Več
Obračun ob polni luni

Obračun ob polni luni

V višinskem gradišču nad Srebrno reko (današnje Vače) se odvije bitka med marljivimi staroselci in roparskimi Skiti, v kateri poglavar Kort izgubi življenje. Čez pol leta njegova žena Jerisna pod svetim hrastom povije sina Kamna. Tako se začne zgodba o pogumnem bojevniku iz Vač, ki odrašča brez očeta in se poteguje za poglavarsko mesto, a se položaju odreče, ko v drugem gradišču proti pravilom reši življenje za žrtev rojeni Severnici in spozna pomen njenih čarobnih besed: »Imejva se rada.« Mlada dva bi lahko mirno preživela sama, toda Kamen čuti dolžnost, da mora zavarovati domače gradišče pred novimi napadi Skitov. Na njuno veselje ju večina prebivalcev gradišča sprejme nazaj. Poročita se in Kamen postane poglavar. V ljubezni užijeta neizmerno srečo, vendar umreta mlada zaradi maščevalnosti, sebičnosti in stremuštva nekaterih oseb. Znamenita vaška situla ali bakrena vedrica ima svoje mesto v romanu, ki opisuje vsakdanje življenje ljudi pred dva tisoč petsto leti.
Več
Beguni

Beguni

Poljska pisateljica Olga Tokarczuk, dobitnica Nobelove nagrade za literaturo za leto 2018, je napisala dvakrat nagrajeni roman Beguni že leta 2007. Čas dogajanja v romanu se razteza od 17. do 21. stoletja. Obravnavane teme so nenehno popotovanje, krhkost človeškega telesa in njegova anatomija, nestalnost, ranljivost in smrtnost. Roman je napisan v obliki 116 fragmentov, nekateri so krajši, drugi nekoliko daljši, v njih nastopajo tako izmišljeni junaki, a tudi skladatelj Chopin in flamski anatom Philip Verheyem, enotne zgodbe in stalne zasedbe literarnih oseb pravzaprav ni. Beguni iz naslova so bili sekta ruskih starovercev, ki so zavračali državno religijo, nenehno so se selili, nikjer niso hoteli pognati korenin, češ da je sleherna navezanost napačna. V romanu je veliko filozofskih misli, med drugimi tudi kairos, kot so stari Grki poimenovali ugoden trenutek. Prevajalka Jana Unuk je na koncu knjige napisala poglobljeno spremno besedo.
Več
Mara

Mara

"Šestnajstletna Mara in njena sestrična Mariza sta hčerki bogatih posestnikov iz okolice Kopra v šestnajstem stoletju. Njunega prijateljstva ne more omajati niti čudoviti Felix iz Benetk, ki se sicer zaljubi v Maro, vendar ga oče prisili v poroko z Marizo. Mara se na poti spotakne pred vaškim fantom Markom in izgubi zavest. Ko se zbudi, ne ve več dobro, kdo je. Zahrepeni po svoji mami, brez katere je odraščala in na katero jo spominja knjiga s posvetilom. Dokončno okreva potem, ko naveže stik z vodnimi vilami, ki jo naučijo marsikatere modrosti in jo seznanijo z resnico glede njenih staršev. Njuna poroka je bila dogovorjena, Marina mama je ljubila drugega in zaradi nesrečne ljubezni se je vrgla v tolmun. Zato se Marin oče noče vmešavati v hčerine srčne zadeve. Njen novi izbranec je Marko. Toda zakonske sreče ji ni dano uživati. Mara umre 25. oktobra 1648 kot žrtev inkvizicije. Pričaka jo svetloba, Velika Mama, začetek in konec vsega, boginja, ki so ji ljudje rekli: »Nej k'r 'ma nas, Nikrmana!« Mara zaživi 14. marca 2025 novo življenje v istem kraju kot deklica v družbi bratca Felixa, ki ga ima neizmerno rada, in mamice Beti, ki jo poznamo iz knjige Vilinska kri. Optimistična pripoved z istrskimi koreninami."
Več
Prikriti junak

Prikriti junak

V romanu se prepletata zgodbi dveh moških, v katerih se vsak na svoj način pogumno upre nepoštenim pritiskom in vztraja pri svoji odločitvi. Felícito Yanaqué je petinpetdesetletni lastnik prevozništva Narihualá v Piuri, ki je trdo garal, da je podjetje postavil na noge. Zvest obljubi svojemu očetu, da ne bo nihče hodil po njem, se upre mafijskemu izsiljevanju, čeprav bi lahko pohlevno plačeval varščino, tako kot vsi ostali prevozniki. Ismael Carrera, ovdoveli osemdesetletni lastnik zavarovalnice, se namerava poročiti s svojo veliko mlajšo hišno pomočnico in ji prepustiti vse premoženje, vse odkar je po hudem infarktu na pol zavesten ležal v bolniški postelji in zaslišal svoja sinova, kako se že veselita dediščine s precej sočnimi besedami: »Ta stari drekač naj čimprej crkne.« Sinova bosta skušala na sodišču izpodbijati očetovo odločitev z izsiljevanjem poročnih prič. Poleg obeh glavnih junakov nastopajo tudi nekatere literarne osebe, znane iz drugih romanov tega perujskega nobelovca, na primer Rigoberto, ki nastopa v Hvalnici mačehe in Zapiskih don Rigoberta.
Več
Vrnitev Boginje

Vrnitev Boginje

Boginja, ki se v letu 1600 n. št. kaže kot kamnit kipec, zakopan v zemljo, napove svojo vrnitev v obliki spremembe v zavesti človeštva. Približno štiristo let kasneje sedita dva mladeniča na skali blizu Šibenika in se pogovarjata. Danijel zaupa Vedranu, kako mu je odkritje nenavadne ženske figurice spremenilo življenje. Oba prijatelja sta postala študenta zgodovine, vendar Danijel pod vplivom svoje stanodajalke in nenavadnih sanj zavrača okostenele akademske nazore o prazgodovini. Osebna izkušnja, ki mu jo omogoča kipec Boginje, je zanj pomembnejša. Danijelu je dano podoživljati svoje prejšnje življenje na istem kraju, le da v času 3732 pr. n. št. Takratni prebivalci niso poznali vojn niti pomanjkanja, živeli so v harmoniji z naravo oziroma Boginjo. Danijel in njegova izbranka Zala sta se ljubila, toda Danijel je moral odpotovati na zborovanje, ker so Kurgani s severa ogrožali vsa miroljubna ljudstva. Osvajalci, ki častijo moška božanstva, so postali zato, ker so se oddaljili od Boginje. Posledica so bile slabe letine in potreba po plenjenju. Danijelu s pomočjo kipca uspe preskočiti brezno časa in ponovno navezati stik z Zalo. Izmenjujeta si izkušnje dveh različnih kultur, dokler Zale ne ubijejo Kurgani. Njeno naslednje življenje se odvija v Danijelovem času. Danijel in Vedran se odločita, da jo bosta našla s pomočjo Boginje.
Več
Deklina zgodba

Deklina zgodba

Odfreda je dekla v Gileadski republiki. Živi pri poveljniku in njegovi ženi in sme enkrat na dan na sprehod do trgovin, ki imajo na izveskih slike namesto napisov, saj ženske ne smejo več brati. Enkrat na mesec mora leči na hrbet in upati, da jo bo poveljnik oplodil, saj so v času upada rodnosti dekle cenjene le, če rojevajo. Odfreda se še spomni prejšnjega življenja, ko je imela moža, hčerko, službo, denar in svobodo ...
Več
Vilinska kri ali Tovarišice prav posebne sorte

Vilinska kri ali Tovarišice prav posebne sorte

Glavna lika v tej optimistični zgodbi o ženskem prijateljstvu, dobrih in zlih čarovnicah in istrskem ljudskem izročilu sta mlada učiteljica Beti in njena teta Malja. Beti ima moža glasbenika, s sodelavkami si popestri prosti čas z izvajanjem čarovniških obredov v dobro vseh. Pričakuje otroka. Ljubezenske zgodbe nekaterih oseb v knjigi so srečne, drugi liki pa se spopadajo z neuresničljivimi izbirami. Od posesivnih želja do zlobe in črne magije je le korak. Izkušena štriga (čarovnica) Malja je predvsem s svojo dobroto, a tudi s čarovniškim znanjem, kos še tako zlobnim napadom. Svojo nečakinjo Beti je vpeljala v svet staroverskih običajev, ko je ta prihajala k njej na počitnice v Piemont (Završje v Istri). Avtorica romana je istrska ljudska pevka, učiteljica in članica glasbene skupine Vruja (dial. izvir), ki je svoje ime dobila po naslovu zbirke novel Marjana Tomšiča.
Več
Stran 1 od 2

Koledar

« Julij 2020 »
Po To Sr Če Pe So Ne
    1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31    

thl

pionirska

BZ-logo

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Nastavitve zapri