Med letoma 1959, ko je na luno padel prvi človeški predmet, in 1969, ko je na Luno stopil prvi človek, je med Sovjetsko zvezo In ZDA potekalo tekmovanje v osvajanju vesolja.

Med letoma 1959, ko je na luno padel prvi človeški predmet, in 1969, ko je na Luno stopil prvi človek, je med Sovjetsko zvezo In ZDA potekalo tekmovanje v osvajanju vesolja.

Med letoma 1959, ko je na luno padel prvi človeški predmet, in 1969, ko je na Luno stopil prvi človek, je med Sovjetsko zvezo In ZDA potekalo tekmovanje v osvajanju vesolja.

Prevajalec in ljubiteljski astronom nam bo predstavil delo svetovno znanega astronoma Huberta Reevesa. 

Letošnji cikel srečanj Svetovi narave – astronomija bomo zaključili z ogledom filma Od atoma do vesolja. Svetovno znani astrofizik Harald Lesch, ki zase pravi, da je filozof narave, nas bo z živahnim pripovedovanjem vodil od najmanjšega v atomu do največjega v vesolju. 

Globoko vesolje se za ljubitelje astronomije začne onstran Osončja. Ponuja nam zelo veliko užitkov, samo upati si je treba, da jih odkrijemo in raziskujemo noč za nočjo. Na tokratnem srečanju v okviru cikla Svetovi narave bosta o vesolju iz različnih zornih kotov spregovorila prof. Boris Kham in Milan Balažic. 

Zemlja, tretji planet od Sonca, je, kolikor je doslej znanega, edini planet v vesolju, na katerem je življenje. In to celo razumno – inteligentno! Tega se zavedamo šele dobrih 400 let. V tem kratkem obdobju, če ga primerjamo s starostjo vesolja, je človeštvo moralo raziskati najprej svoje ožje okolje: Osončje, da bi se lahko odpravilo v globlje vesolje.

Ozvezdja so vzorci na nebu, ki se na prvi pogled ne spreminjajo. Vendar se zvezde v resnici gibljejo, smo pravzaprav del divjega kozmičnega vrtiljaka, kjer nekatere zvezde v naši okolici letijo mimo tudi s hitrostmi, ki presegajo 100 kilometrov v sekundi.

Ali obstaja karta vesolja, po kateri bi lahko ugotovili, kje je naše mesto v njem? Ogledali si bomo nekaj astronomskih dimenzij – razsežnosti, razdalj in velikosti nebesnih teles. Ljudje smo po telesni velikosti zanemarljivo majhni na Zemlji in tudi Zemlja sama je med manjšimi planeti v Osončju, Sonce pa enako majhno v Rimski cesti. Tako bi lahko nadaljevali in si postavljali vedno nova razmerja do globin vesolja.

Ciklus srečanj Svetovi narave, ki so se v preteklih mesecih odvijali v knjižnici, bomo zaključili s prav posebnima gostoma. Doktorja znanosti, ki delujeta vsak na svojem področju in vesolje vidita z različnimi očmi, nam bosta predstavila nekatere poglede, ki se odpirajo v razumevanju meja našega obstoja.